Združene države Amerike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 146.212.226.217 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
|||
Vrstica 131:
Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno [[celinsko podnebje]] severovzhoda in vlažno [[subtropsko podnebje|subtropsko]] jugovzhoda; [[polsuho podnebje]] v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho [[puščavsko podnebje]] jugozahoda; [[sredozemsko podnebje]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]; [[oceansko podnebje]] ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; [[subarktično podnebje|subarktično]] v notranjosti in [[polarno podnebje]] onkraj [[polarni krog|polarnega kroga]] na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.
===
[[Slika:USA-2000-population-density.gif|thumb|300px|'''Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA'''<br />Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje [[BosWash]] na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu]]
Vrstica 137:
Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob [[Atlantik]]u, približno šestina vzdolž [[Pacifik]]a in slaba sedmina ob obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.
Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta [[ameriški severovzhod|starega severovzhoda]] in [[Velika jezera|Velikih jezer]] izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ([[pas rje]]). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. [[New York]] in [[Chicago]], ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in
Prvi [[cenzus]] leta [[1790]] je zabeležil več kot 95 % [[ruralen|ruralnega]] prebivalstva. Razmah [[urbanizacija|urbanih]] področij se je pričel po letu [[1830]], v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna [[industrijska revolucija|industrializacija]] poznega [[19. stoletje|19. stoletja]], ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih [[imigracija|imigrantov]], ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in [[kriminal]]. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]].
| |||