Sekemket: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Družina... |
podzemni prostori |
||
Vrstica 60:
Sekemketova piramida je bila zasnovana kot stopničasta piramida s kvadratno osnovno ploskvijo s stranico 220 vatlov (115,5 m). Piramida naj bi imela šest ali sedem stopnic in bila visoka 140 vatlov (73,5 m). Njen naklon bi bil 51˚50', se pravi enak naklonu [[Meidumska piramida|Meidumske]] in [[Velika piramida v Gizi|Velike piramide v Gizi]]. Zgrajena naj bi bila iz blokov apnenca, tako kot [[Džoserjeva piramida]]. Piramida ni bila dokončana, morda zaradi nenadne faraonove smrti. Dokončana je bila samo prva stopnica, zato imajo njeni ostanki videz ogromne pravokotne [[Mastaba|mastabe]].
===Podzemni prostori===
Vhod v Sekemketovo grobnico je na severni strani piramide. Odprt. 60 m dolg odprt prehod vodi navzdol do navpičnega jaška, po katerem naj bi bil dostop v piramido z njene druge stopnice.
Od tu dalje vodi drug prehod navzdol do v obliki črke U oblikovane podzemne galerije z najmanj 120 skladiščnimi prostori. Celotna galerija je podobna ogromnemu glavniku. Malo pred pogrebno sobo se prehod razcepi v še tri skladiščne galerije, razporejene v obliki črke U okoli pogrebne sobe. Te galerije niso bile nikoli dokončane.
Pogrebna soba meri 8,8 x 5,1 m. Visoka je 4,5 m. Tudi pogrebna soba ni bila dokončana, je pa skoraj povsem pripravljena za pokop. Sredi prostora je nenavadno oblikovan sarkofag iz poliranega alabastra: odprtina je na čelni strani sarkofaga in se zapira z drsnimi vrati. Ob odkritju so bila vrata še vedno zazidana z malto, vendar se je kasneje izkazalo, da je sarkofag prazen. Še vedno ni jasno ali so ga izpraznili roparji grobov ali je bil faraon pokopan nekje drugje.
Med izkopavanje leta 1950 so arheologi odkrili školjkasto oblikovano zlato posodo,<ref>Alessandro Bongioanni, Maria Croce (ur.): The Treasures of Ancient Egypt: From the Egyptian Museum in Cairo, Universe Publishing, a division of Ruzzoli Publications Inc., 2003, str. 344.</ref> dolgo 1,4 m. Posoda je razstavljena v Kairskem muzeju.<ref>Bongioanni & Croce, str. 344.</ref>
==Sklici==
| |||