Wikipedija

Geotehnologija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
 
'''Geotehnologija''' je inženirska disciplina, ki se ukvarja z različnimi posegi in deli v zemeljski skorji. Mednjemed sodijokatere spadajo raziskave in pridobivanje mineralnih surovin, izdelavagradnja podzemnih objektovprostorov za različne namene, vrtanjegeotehnične vrtingradnje, razstreljevanjegeotermija, ingospodarjene ravnanjez odpadki vključno z okoljemnačini odlaganja, ter združuje poleg geofizikalnih raziskav tudi geometrične meritve za različne potrebe načrtovanja, vodenja in spremljanja deformacijskih in drugih procesov, pri izvajanju del v zemeljski skorji.
 
Med geotehnološke aktivnosti spadajo evidentiranje in sanacije plazovitih območij, stabilizacija naravnih in umetnih brežin v prostoru v kamninah in zemljinah ipd. Geotehnologija je tesno povezana z drugimi gospodarskimi panogami, kot so arhitektura, gradbeništvo, metalurgija, strojništvo, geodezija, geologija, promet in podobne sodobne različice novih panog.
Pridobivanje mineralnih surovin in izdelava podzemnih prostorov za različne namene so dejavnosti, s katerimi se človek ukvarja že od prazgodovine, v zadnjem času pa vedno bolj intenzivno. Geotehnologija se ukvarja s tehnološkimi postopki, ki so za to potrebni in s proučevanjem naravnih fizikalnih procesov, ki pri tem sodelujejo.
 
V Sloveniji v zadnjem času geotehnologija z rudarstvom prispeva med 3 in 5% delež BDP. Znano je, da se v geotehnologiji in rudarstvu gospodarska aktivnost v okviru svetovnih konjunkturnih trendov krepi na področju energetike in celovitega trajnostnega razvoja širših regij.
Geotehnologija je specifična naravoslovno tehniška stroka, ki velik del znanja uporablja iz rudarstva, dopolnjuje pa ga z znanji ostalih naravoslovnih ved, predvsem geologije, gradbeništva in strojništva.
 
''Geotehnologija v prihodnosti?''
 
Posegi pod površino zemlje za različne namene, so vedno pomembnejši. V naslednjih letih se pričakuje povečan trend izgradnje različnih podzemnih prostorov za namene transporta, skladiščenja, rekreacije, ipd.
 
Rudarstvo ima na slovenskem več kot sto letno tradicijo, zadnje čase pa je zabeležena tudi rast rudarske industrije, saj število nahajališč mineralnih surovin s koncesijsko pogodbo (rudarsko pravico) narašča.
 
Slovenija se je zadnjih letih osredotočila na zmanjševanje količine odpadkov in leta 2014 sprejela tako imenovani projekt »zero waste goal«, ki je usmerjen v reciklažo prav vseh proizvedenih odpadkov. V sklopu predelave in ponovne uporabe odpadkov se je tako razvil koncept urbanega rudarstva, ki obsega različne procese recikliranja (tako posameznih komponent kot osnovnih elementov različnih proizvodov, industrijskih in stanovanjskih objektov ter različnih vrst odpadkov. Urbano rudarstvo se pogosto omenja predvsem v povezavi s ponovno uporabo plemenitih kovin kot so zlato, srebro, platina in ostalih redkih kovin, ki se pretežno uporabljajo v elektronski industriji.
 
V prihodnjih 15 letih bo v Evropi zgrajenih okrog 2.300 kilometrov transportnih predorov, zato je jasno, da bo geotehnologija tista veda, ki bo dala ustrezne odgovore ter tehnične in tehnološke rešitve za strokovno rabo podzemnih prostorov.
 
== Zunanje povezave ==
;{{ikona sl}}
https://gradbenistvo.finance.si/249175
* [https://www.ntf.uni-lj.si/ogro/ Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje]
;{{ikona en}}
https://www.ntnu.edu/studies/mttekgeo
* [https://www.isrm.net/ Mednarodno društvo za mehaniko kamnin]
{{škrbina}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Geotehnologija«