Norveška: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rvv |
država Danska je bila napisana z malo začetnico in sem to popravila |
||
Vrstica 78:
večkrat posrečilo zasesti Norveško in s tem utirati pot krščanstvu. V ta namen je bila ustanovljena trondheimska nadškofija s čimer se je začela graditev lesenih cerkva. Te lesene cerkve so še danes simbol Norveške.
Danska kraljica Margareta I., vdova norveškega kralja čigar oče je bil švedski kralj je Norveško, Dansko in Švedsko leta [[1397]] pogodbeno združila v Kalmarsko zvezo. Zveza je leta [[1523]] zaradi izstopa Švedske sicer razpadla, toda danski kralji so še naprej ostali tudi norveški kralji, Norveška pa se je tako za več stoletij spremenila v dansko provinco. Danci so vpeljali reformacijo povezali so vladarske posle, danščina je postala šolski in uradni, srebro in baker iz norveškega gorovja pa sta polnila dansko blagajno. Ko je bila
[[Slika:Kong Haakon ankommer Norge 1905.jpg|thumb|left|250px|Prihod novega norveškega kralja, Haakoana VII., v Oslo, 1905.]]
Sredi 19. stoletja se je na Norveškem močno okrepila narodna zavest, ki je prišla še posebno do izraza v jezikovnem sporu. Dežela je postala neodvisna leta [[1905]] in Norvežani so se na plebiscitu odločili za ohranitev monarhije. Za svojega kralja so kot Haakona IV., danskega princa okronali za norveškega kralja. Samostojna Norveška se je spomnila svoje pomorske tradicije in je z razvojem trgovskega ladjevja doživela med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], v kateri je ostala politično nevtralna, občuten gospodarski napredek. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Norveško zasedla nacistična Nemčija in poskušala z njenega dolgega obalnega boka zavračati angleške napade na celino. Kralj in vlada sta odšla v izgnanstvo.
| |||