Liège: Razlika med redakcijama

V času [[Španska nasledstvena vojna|španske nasledstvene vojne]] (1701-1714) ga je s pomočjo francoskih zaveznikov osvojil angleški [[John Churchill Marlborough|vojvoda Marlborough]]. Sredi 18. stoletja so v mesto začele prihajati revolucionarne ideje francoskih enciklopedistov, katere so dobile podporo tudi v knezoškofu [[François-Charles de Velbrück|de Velbrucku]] (1772-1784). 18. avgusta 1789 je po vzoru francoske revolucije, le dober mesec dni kasneje, izbruhnila Lieška revolucija, ki jo je poskuskila zatreti avstrijska vojska. Sledili so boji s francosko revolucionarno vojsko, ki ji je v kampanji 1794 le uspelo povsem osvojiti Liège in uveljaviti močan proticerkveni režim. Med drugim je ukinila knezoškofijo, potrjeno s konkordatom leta 1801. Francija je mesto izgubila leta 1815 z [[Dunajski kongres|Dunajskim kongresom]], na katerem so zmagovite sile mesto dodelile novoustanovljenemunovoustanovljeni [[ZdruženoKraljevina nizozemskoZdružene kraljestvoNizozemske|ZdruženemuKraljevini nizozemskemuZdružene kraljestvuNizozemske]]. Slednje je imelo Liège v rokah le do leta 1830, ko je z [[Belgijska revolucija|Belgijsko revolucijo]] nastala neodvisna in nevtralna Belgija. Z njo se je Liège hitro razvil v enega vodilnih jeklarskih središč tedanje Evrope. Leta 1886 se je iz mesta razširil po okolici delavski upor, ki so ga uspeli zatreti šele z vojsko<ref>[http://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdfres=9F0CE2DA1330E533A25755C2A9659C94679FD7CF The New York Times, Published March 25, 1886]</ref>.