|
'''Frida Kahlo de Rivera''', rojena '''Magdalena Carmen Frieda Kahlo y Calderón''', * [[6. julij]] [[1907]], † [[3. julij]] [[1954]],<ref>{{cite book|last=Herrera|first=Hayden|title=A Biography of Frida Kahlo|publisher=HarperCollins|year=1983|location=New York|isbn=978-0-06-008589-6}}</ref> je bila [[Mehiška umetnost|mehiška slikarka]],<ref>{{cite web|title=Frida Kahlo|url=http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/kahlo.html|publisher=Smithsonian.com|accessdate=2008-02-18}}</ref> najbolj poznana po svojih avtoportretih.<ref>{{cite book|last=Klein|first=Adam G.|title=Frida Kahlo|year=2005|publisher=ABDO Pub. Co.|location=Edina, Minn.|isbn=9781596797314|url=http://books.google.com/books?id=s2PcJCeS_4kC|accessdate=8 July 2013}}</ref>
Kahlo se je rodila, živela in umrla v svojem domu v Ciudad de Méxicu, v tako imenovani Modri hiši. Kot svoj rojstni dan navaja 7. julij 1910, po rojstnem listu pa naj bi se rodila 6. julija 1907. GovoriKahlo se,naj da je Kahlobi želela, da njeno rojstno leto sovpada z letom začetka [[mehiška revolucija|mehiške revolucije]], da bi se njeno življenje začnetako začelo z rojstvom moderne Mehike. Njeno delo so slavili v Mehiki kot simbol nacionalne in [[domorodna ljudstva Amerike|avtohtone]] tradicije, feministke pa kot brezkompromisno sliko ženske izkušnje in misli.<ref name=broude>Norma Broude, Mary D. Garrard. ''The Expanding discourse: feminism and art history''. 1992, page 399</ref>
KulturaZa njena dela sta pomembni kultura [[Mehika|Mehike]] in kulturna tradicija [[Ameriški indijanci|ameriških indijancev]]; stanjeno pomembni za njena dela, kiumetnost so jih včasih označevali kot ''[[naivna umetnost|naivo]]'' ali kot [[ljudska umetnost|ljudsko umetnost]].<ref>{{Cite book|last=Karl|first=Ruhrberg|authorlink=|author2=Manfred Schneckenburger|author3= Christiane Fricke|author4= Klaus Honnef|title=Frida Kahlo: Art of the 20th Century: Painting, Sculpture, New Media, Photography|publisher=Benedikt Taschen Verlag GmbH|year=2000|location=Köln|page=745|isbn=3-8228-5907-9}}</ref> Njena dela so opisovali tudi kot »nadrealistična«; leta 1938 je André Breton, glavni pobudnik nadrealističnega gibanja, umetnost Fride Kahlo opisal kot »trak okoli bombe«.<ref name=broude />
Kahlo je imela burnoburen porokozakon z znanim mehiškim umetnikom [[Diego Rivera|Diegom Rivero]]. Vse življenje je imela težave s svojim zdravjem,; številne od njenih bolezni so bile posledica prometne nesreče, ki jo je preživela kot najstnica. Dolgotrajno okrevanje jo je osamilo in ta samota je vplivala njena dela, med katerimi so številni avtoportreti različnih vrst. Kahlo je o tem menila:»Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«<ref name=pp>[http://books.google.es/books?id=s_ZdPsktyjEC&q=you+got+talent#v=onepage&q=you%20got%20talent&f=false Andrea Kettenmann, Frida Kahlo. ''Frida Kahlo, 1907–1954: pain and passion'' page 27]</ref> Prav tako je izjavila: »Sem rojena slikarka.«<ref>Levine, Barbara. Finding Frida Kahlo: An Unexpected Archive. New York: Princeton Architectural, 2009. Print.</ref>
== Otroštvo in družina ==
Njen oče, [[Guillermo Kahlo]] (1871-1941), se je rodil leta 1871 kot Carl Wilhelm Kahlo v [[Pforzheim]]u v Nemčiji kot sin Jakoba Heinricha Kahloa in Henriette Kaufmann. Za njenega življenja in po njeni smrti je bilo najti v medijih trditve, da je bil njen oče Žid.<ref name="Forward.com">{{cite web|url=http://forward.com/articles/8195/beyond-mexicanidad-the-other-roots-of-frida-kahlo/ |title=Beyond Mexicanidad: The Other Roots of Frida Kahlo’s Identity By Leslie Camhi. The Forward, September 26, 2003 |publisher=Forward.com |date=2003-09-26 |accessdate=2012-12-28}}</ref><ref name="Hayden Herrara p5">Hayden Herrara, ''Frida: A Biography of Frida Kahlo'', 1983 p5</ref> Vendar pa rodoslovne raziskave kažejo, da njen oče ni bil judovskega rodu, temveč da je izviral iz luteranske družine.<ref name="jerpost1">{{cite news|last=Ronnen|first=Meir|coauthors=|title=Frida Kahlo's father wasn't Jewish after all|pages=|publisher=The Jerusalem Post|date=2006-04-20|url=http://pqasb.pqarchiver.com/jpost/access/1030489151.html?dids=1030489151:1030489151&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=Apr+21%2C+2006&author=MEIR+RONNEN&pub=Jerusalem+Post&desc=Frida+Kahlo's+father+wasn't+Jewish+after+all&pqatl=google|accessdate=2009-09-02}}</ref><ref>''Fridas Vater: Der Fotograf Guillermo Kahlo'' by Gaby Franger and Rainer Huhle</ref>
Carl Wilhelm Kahlo je leta 1891, ko je bil star devetnajst, odpotoval v Mehiko in ob prihodu spremenil svoje nemško ime, Wilhelm, v njegovo špansko obliko, to jetorej Guillermo.<ref name="Forward.com"/><ref name="Hayden Herrara p5"/>
{{external media | width = 210px | align = right | headerimage = [[Slika:Guillermo Kahlo - Frida Kahlo, June 15, 1919 - Google Art Project.jpg|210px]] | video1 = [http://www.googleartproject.com/collection/museo-frida-kahlo/artwork/frida-kahlo-june-15-1919-guillermo-kahlo/428383/details/1-video/ Frida Kahlo, her pictures], [[Museo Frida Kahlo]]<ref name="MFKahlo">{{cite web | title =Frida Kahlo, her pictures | work = | publisher =[[Museo Frida Kahlo]] | date = | url =http://www.googleartproject.com/collection/museo-frida-kahlo/artwork/frida-kahlo-june-15-1919-guillermo-kahlo/428383/details/1-video/ | accessdate =11. februar 2013 }}</ref>
| video3 = [http://smarthistory.khanacademy.org/frida-kahlo-frieda-and-diego-rivera.html Frida Kahlo's Frieda and Diego Rivera], [[Smarthistory]]<ref name="smarth">{{cite web|title=Frida Kahlo's Frieda and Diego Rivera |url=http://smarthistory.khanacademy.org/frida-kahlo-frieda-and-diego-rivera.html |publisher=[[Smarthistory]] at [[Khan Academy]]|accessdate=11. februar 2013}}</ref> }}
Fridina mati, Matilde Calderón y González, je bil predana vernica Rimskokatoliške cerkve, z [[domorodna ljudstva Amerike|amerindijskimi]] in španskimi predniki.<ref name="Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter">{{cite web|title=Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter|work=Biography|url=http://www.fridakahlo.com/|accessdate=2013-02-19}}</ref> Fridina starša sta se poročila kmalu potem, ko je prva Guillermova žena umrla pri porodu drugega otroka. Čeprav je bil njun zakon zelo nesrečen, sta imela Guillermo in Matilde imela štiri hčere,. Frida je bila njun tretji otrok. Imela je dve starejši polsestri, ki sosta rasleodraščali v isti hiši. Frida se je spominjala, da je odraščala obkrožena z ženskami., Večinoje pa večino svojega življenja pa je Frida ostala v prijateljskih odnosih s svojim očetom.
[[Mehiška revolucija]] je izbruhnila leta 1910, ko je bila Kahlo stara tri leta. Kahlo je pozneje trdila, da se je rodila 1910, domnevno zato, da bi jo ljudje povezovali z revolucijo. V svojih spisih se je spominjala, kako jo je njena mati, skupaj s sestrami, selila iz sobe v sobo v njihovi hiši, medtem ko je po ulicah rojstnega mesta odmevalo streljanje.
Kahlo je pri šestih letih zbolela za [[poliomielitis|poliomielitisom]], takozaradi dačesar je bila njena desna noga bila tanjša od leve, kar je kasneje v življenju skrivala pod dolgimi, pisanimi krili. Domnevajo, da se je rodila s [[spina bifida|spino bifido]], to jetorej s prirojeno okvaro, ki bi lahko vplivala na razvoj hrbtenjače in nog.<ref name=Budrys>{{cite journal | last = Budrys | first = Valmantas | title = Neurological Deficits in the Life and Work of Frida Kahlo | journal = European Neurology | volume = 55 | issue = 1 |date=February 2006 | issn = 0014-3022 | url = http://content.karger.com/produktedb/produkte.asp?typ=fulltext&file=ENE2006055001004 | accessdate = 2008-01-22 | pmid = 16432301 | pages = 4–10 | doi = 10.1159/000091136}}</ref> Ukvarjala se je z [[boks]]om in drugimi športi.
Leta 1922 se je Kahlo vpisala na [[Escuela Nacional Preparatoria (Mehika)|Preparatorio]], eno od vodilnih šol Mehike, kot ena med le petintridesetimi dekleti. Kahlo se je pridružila kliki v šoli in se zaljubila v Alejandra Gómez Ariasa, ki je bil v skupini najmočnejša oseba. V tem obdobju je Kahlo tudi bila priča nadaljevanje mehiške revolucije, nasilja in oboroženih bojev na ulicah Mexico City.
=== Prometna nesreča ===
17. septembra 1925 je Kahlo bila Kahlo na poti v avtobusu, ki se je zaletel v tramvaj. V nesreči je utrpela hude telesne poškodbe, med drugim zlom [[hrbtenica|hrbtenice]], zdrobljeno [[ključnica|ključnico]], zlomljena rebra in [[medenica|medenico]], enajst zlomov desnega bedra in goleni, zdrobljeno in izpahnjeno desno nogo in izpah rame. Železna ograja ji je prebodla trebuh in [[maternica|maternico]], da se ni vedelo, ali bo lahko še imela otroke.
Zaradi nesreče je bila tri mesce,mesece polnev bolečinmavcu, vpolna mavcubolečin. Čeprav si je opomogla od poškodb, inna jekoncu konecpa koncevje celo spet shodila, je bila vse do smrti bila žrtev obdobij, ko so se ji skrajne bolečine povrnile. Bolečine so bile hude, pogosto so jo prisilile na življenje v bolnišnici ali jo za mesece dolgo priklenile na posteljo. Zaradi posledic nesreče je imela kar petintrideset operacij, predvsem na hrbtu in desni nogi. Kahlo zaradi zdravstvenih zapletov in trajnih okvar ni mogla imeti otrok. Čeprav je spočela trikrat, so vse njene nosečnosti prekinili.<ref>[http://www.rte.ie/radio1/thehistoryshow/ ''The History Show''] on RTE Radio 1, Sunday 17 April 2011</ref>
== Kariera slikarke ==
{{See also|Seznam slik Fride Kahlo}}
Po nesreči je Kahlo opustila študij medicine in se posvetila slikarski karieri. Slikala je, da si napolni čas, ki ga je imela zaradi začasne nepomičnosti. Njene avtoportreti so prevladujoči del njenega življenja, ko je bila tri mesece po svoji nesreči bilapriklenjena negibnana posteljo. Kahlo je nekoč dejala:»Slikam samoSamo sebe, slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«<ref name=pp />
Mati je dala zanjo narediti posebno stojalo, tako da je lahko slikala v postelji, oče pa ji je posodil svojo škatlo oljnih barv in nekaj čopičev.<ref>{{cite book | last = Cruz | first = Barbara | authorlink = Barbara Cruz | title = Frida Kahlo: Portrait of a Mexican Painter | publisher = Enslow | year= 1996 | location = Berkeley Heights | page = 9 | isbn = 0-89490-765-4}}</ref>
NjeneZa njena dela so pogosto značilne njene osebne izkušnje, kot je biladenimo njena poroka, njeni [[splav]]i in številne operacije, in z njimi združeni znaki bolečine so pogosto značilni za njena dela.
Kahlo je ustvarila vsaj 140 slik, inter na ducate risb in študij. Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Vztrajala je:»Jaz nikoli nisem slikala sanj. Slikala sem svojo resničnost.«
Diego Rivera je imel velik vpliv na Fridin slikarski slog. Frida je Diega in njegovo delo vedno občudovala. Z Diegom sta se zbližala na ministrstvu za šolstvo, kjer je leta 1927 imeldobil naročilo za stensko slikarijo. Pokazala mu je štiri svoje slike, in ga vprašala, kaj meni o njeni nadarjenosti. Diego je bil navdušen in ji je rekel: »Imaš talent«. Po tem je postal pogosten in dobrodošel gost v Fridini hiši. Odprl ji je številna okna v njeno umetniško delo, pri tem pa ji vedno puščal prostor, da sama raziskuje dalje. Nobenega dvoma ni, da so pozitivne in spodbudne Diegove pripombe Diega okrepile željoFridino Frideželjo, da z umetniško kariero nadaljuje.<ref name="Kettenmann">{{cite book|last=Andrea|first=Kettenmann|title=Frida Kahlo: Pain and Passion|publisher=Benedikt Taschen Verlag GmbH|year=1993|location=Köln|page=3|url=|doi=|isbn=3-8228-9636-5}}</ref>
Na Kahlo je vplivala tudi avtohtona mehiška kultura, kar je očitno iz njene uporabe svetlih barv, dramatične simbolike in primitivnega stila. Pogosto je dodala simbolično opico. V mehiški mitologiji so opice simbol poželenja, vendar jih je Kahlo slikala simbolno, kot blage zaščitnice. V svojih delih je pogosto upodabljala krščanske in judovske teme.<ref>{{cite web|url=http://www.virginiajewishlife.com/art-gallery.html|title=Frida Kahlo |work=The Jewish Mexicana|accessdate=6 July 2010}}</ref> Elemente klasične verske mehiške tradicije je kombinirala z nadrealističnimi interpretacijami.
Leta 1938 je imela Kahlo svojo prvo in edino samostojno razstavo v ZDA Galeriji Julien Levy. Dela so bila dobro sprejeta in dogodka se je udeležilo več uglednih umetnikov.<ref>http://www.moma.org/explore/inside_out/2009/12/03/a-close-look-frida-kahlo-s-fulang-chang-and-i</ref> Na povabilo [[André Breton]]a, je leta 1939 obiskala Francijo, sin predstavitvijosvoje naslike razstavipredstavila njenihna slikrazstavi v Parizu. [[Louvre]] je kupil ''Okvir'', eno od razstavljenih slik. To je bilo prvo delo mehiškega umetnika dvajsetega stoletja, ki ga je znameniti muzej kupil.
== Poroka ==
[[Slika:Block Kahlo Rivera 1932.jpg|thumb|right|[[Malú Block]] (levo), Frida Kahlo (sredina), in [[Diego Rivera]] leta 1932 na Manhattanu (avtor fotografije [[Carl Van Vechten]]), ko je Rivera delal stensko slikarijo, naročeno za Rockefeller Center]]
Kot mlada umetnica je Kahlo bila Kahlo v stiku z mehiškim slikarjem, [[Diego Rivera|Diegom Rivero]], katerega delo je občudovala in na katerega se je zanašala, karv sezvezi z nasvetovnasveti glede njene umetniške kariere tiče. Rivera se je zavedal njenega talenta.<ref>{{cite web|url=http://newslions.info/5144/movie-review-frida-the-life-of-frida-kahlo-famed-mexican|title=Movie Review: Frida|work=The Life of Frida Kahlo, Famed Mexican|accessdate=6 July 2010}}</ref> Spodbujal je njen umetniški razvoj in prišlo je do zbližanja med njima. Poročila sta se leta 1929, kljub temu, da se Fridina mati ni strinjala.
Njun zakon je bil pogosto v težavah. Kahlo in Rivera sta oba imela razdražljiv temperament in številne izvenzakonske afere. Biseksualna Kahlo je imela afere tako z moškimi kot z ženskami, med drugimi sta bila [[Isamu Noguchi]] in [[Josephine Baker]]; Rivera je za njene odnose z ženskami vedel in jih je toleriral, bil pa je nanjo ljubosumen, kadar je šlo za moške. Po drugi strani pa je Kahlo pobesnela, ko je izvedela za Diegovo afero z njeno mlajšo sestro Cristino. Novembra 1939 sta se ločila, potem pa decembra 1940 ponovno poročila. Njihov drugi zakon je bil prav tako v težavah, kot je bil prvi. BivalaPogosto sta pogostobivala ločeno, čeprav včasih kot soseda.<ref>{{cite web|url=http://buzzytimes.com/frida-kahlo-mexican-painter-frida-kahlo-frida-kahlo-google-doodle/|title=Mexican painter Frida Kahlo|work=Frida Kahlo Google Doodle|accessdate=6 July 2010}}{{Dead link|date=May 2013}}</ref>
== Kasnejša leta in smrt ==
Kot aktivna [[komunist]]a sta se Kahlo in Rivera spoprijateljila s [[Lev Trocki|Trockim]], potem ko je ta konec tridesetih let pobegnil iz Norveške in dobil v Mehiki dobil politični azil zaradi izgona iz [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] inter smrtne obsodbe pod vodstvom [[Stalin]]a. 1937 je Trocki sprva živel z Riverom, nato pa pri Kahlo (kjer sta s Kahlo imela afero). Trocki se je nato s svojo ženo preselil v neko drugo hišo v [[Coyoacan]]u, kjer so ga leta 1940 umorili. Oba, Kahlo in Rivera, sta se odrekla [[trockizem|trockizmu]] in se leta 1939 odkrito postavila na stran Stalina.<ref>{{cite book|last=Lowe|first=Sarah|title=The Diary of Frida Kahlo|year=2001|location=UK}}</ref>
Frida Kahlo je umrla 13. julija 1954, kmalu potem,po kosvojem je47. doživela 47rojstnem letdnevu. Nekaj dni pred smrtjo je zapisala v svoj dnevnik:''"Upam, da bom šla dobre volje - in upam, da se nikoli ne vrnem - Frida''". Uradni vzrok smrti je bila [[pljučna embolija]], čeprav so nekateri domnevali, da je umrla od [[prevelike doza|prevelike doze]], ki je lahko bila - ali pa tudi ne - naključna. [[Obdukcija]] ni bila nikoli izvedena. Zadnje leto življenja je bila zelo bolna in zaradi [[gangrena|gangrene]] so ji morali amputirati desno nogo pri kolenu. Tisti čas se je borila še z bronhitisom, tako da je bila precej nebogljena.
V svoji avtobiografiji Diego Rivera piše, da je bil dan, ko je Kahlo umrla, najbolj tragičen dan njegovega življenja, in da se je prepozno zavedel, da je najlepši del njegovega življenja pomenila njegova ljubezen do nje.
== Posmrtno priznanje ==
[[Slika:Coyoacán día de muertos 08.jpg|thumb|Slika Fride za Dan mrtvih v Museo Frida Kahlo]]
ČePoleg seLouvra, izvzameki nakup Louvreaje leta 1939 kupil enega izmed njenih del, so dela Fride Kahlo postala splošno priznana šele desetletja po njeni smrti. Pogosto se jo je omenjalo samo kot soprogo [[Diego Rivera|Diega Rivere]]. Za široko javnost je postala poznana še konec sedemdesetih, na začetku osemdesetih, ko se je začel v Mehiki uveljavljati umetniški slog, znan kot »Neomehikanizem«.<ref name=Emerich>{{cite book|last=Emerich|first=Luis Carlos|authorlink=Luis Carlos Emerich|title=Figuraciones y desfiguros de los ochentas|publisher=Editorial Diana|year=1989|location= Mexico City|isbn=968-13-1908-7}}</ref><ref name=jan1990>{{cite journal|last=Helland|first=Janice|title=Aztec Imagery in Frida Kahlo's Paintings|journal=Woman's Art Journal|date=Fall 1990 – Winter 1991|volume=11|pages=8–13|url=https://www.msu.edu/course/ha/240/fridakahlo.pdf|accessdate=26 June 2013}}</ref> V tem času se je začelo priznavati za umetnike, kot je bila Kahlo, [[Abraham Ángel]], [[Ángel Zarraga]] in drugi, zaslovele so klasične koledarske slike in njihnjihov avtor [[Jesus Helguera|Jesus Helguera.]] <ref name=Emerich/>
V osemdesetih so ji tudi drugi dejavniki pomagali, da je postala bolj poznana. Prvo retrospektivo del Fride Kahlo zunaj Mehike (razstavljena so bila poleg fotografij [[Tina Modotti]]), sta maja 1982 v Whitechapel Gallery v Londonu organizirala in uredila [[Peter Volne]] in [[Laura Mulvey]]. Razstavo so kazali tudi na Švedskem, v Nemčiji, na Manhattani in Mexico Cityju. 1983 je Hayden Herrera objavil vplivno biografijo,'' Frida: biografija Fride Kahlo'', ki je postala uspešnica po vsem svetu.<ref name="Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter" /> Raquel Tibol, mehiška umetnica in Fridina prijateljica, je napisala »Frida Kahlo: una vida abierta«.<ref>Tibol, Raquel (original 1983, English translation 1993 by Eleanor Randall) ''Frida Kahlo: an Open Life''. USA: University of New Mexico Press. ISBN 0-8263-1418-X</ref> Druga dela o njej so med drugim biografija Terese del Conde in besedila drugih mehiških kritikov in teoretikov, kot so Jorge Alberto Manrique.<ref name=Emerich/>
[[File:Suicide of Dorothy Hale.jpg|thumb|left|Frida Kahlo, ''Samomor Dorothy Hale'', 1939, Olje na mazonitu, 60.4 × 48.6 cm. – The Phoenix Art Museum, Phoenix, Arizona, ZDA. Prevod podnapisa:
* Leta 1982 je v [[Nemčija|Nemčiji]] izšel biografski dokumentarni film z naslovom ''Frida Kahlo''.
* Dve leti pozneje (1984) je režiser [[Paul Le Duc]] posnel film ''Frida, naturaleza viva'', v katerem Frido Kahlo igra Ofelia Medina, slikar Juan José Gurrola pa Diega.Medina je do konca svojega življenja ostala v kvazi-večni vlogi Fride.<ref name="Cada quien su frida">{{cite web|title=Cada quién su Frida, stage piece|work=Cada quien su Frida|url=http://www.cadaquiensufrida.blogspot.com|accessdate=19 August 2007}} {{Dead link|date=October 2010|bot=H3llBot}}</ref>
* Leta 2002 je [[Hollywood|holivudskohollywoodsko]] podjetje [[Miramax]] izdalo celovečerni film z naslovom ''[[Frida (film)|Frida]]'', v katerem naslovno vlogo igra [[Salma Hayek]]. Film je temeljil na knjigi pisatelja Herrera.
== La Casa Azul ==
|
