Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 690 zlogov ,  pred 1 letom
m
pp, dewiki
{{Infobox person
|name = Eduard Bernstein
|image = <!-- WD -->
|image = [[File:Bernstein Eduard 1895.jpg|250px|Bernstein Eduard 1895]]
|birth_date = {{birth<!-- date|1850|1|6|df=y}}WD -->
|birth_place = [[Schöneberg]],<!-- [[NemškaWD zveza|Nemčija]]-->
|death_date = {{death<!-- dateWD and age|1932|12|18|1850|1|6|df=y}}-->
|death_place = [[Berlin]],<!-- [[WeimarskaWD republika|Nemčija]]-->
|known_for = Začetnik [[evolucionarni socializem|evolucionarnega socializma]] ([[demokratični socializem]]), [[socialna demokracija|socialne demokracije]] in [[revizionizem|revizionizma]] ([[reformizem]])
|occupation = [[Politik]]<!-- WD -->
|nationality = [[Nemec]]
}}
{{Socialna demokracija |Variants}}
 
'''Eduard Bernstein''', [[nemci|nemški]] [[politik]] in [[politična filozofija|politični teoretik]], * [[6. januar]] [[1850]], [[Schöneberg]], † [[18. december]] [[1932]], [[Berlin]].
'''Eduard Bernstein''' (6. januar 1850 – 18 december 1932) je bil nemški [[Socialna demokracija|social-demokratični]] [[Politična filozofija|politični teoretik]] in [[politik]], član socialdemokratske stranke, začetnik [[evolucionarni socializem|evolucionarnega socializma]], [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] in [[Reformizem|reformizma]] (prizadevanje za spremembo [[Kapitalizem|kapitalistične]] družbene ureditve v [[Socializem|socialistično]] z reformami). Bernstein je bil povezan s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] in [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]], vendar se ni popolnoma strinjal z [[Marksizem|marksističnem]] mišljenjem. Razlikoval je med zgodnjim [[Marksizem|marksizmom]], ki je bil neizpolnjen in je slonel na ideji, da bi bil lahko dosežen z nasilno revolucijo ter kasnejšim [[Marksizem|marksizmom]], ki ga je podpiral. Ta je lahko dosežen tudi po mirnih in demokratičnih poteh.
 
'''Eduard Bernstein''' (6. januar 1850 – 18 december 1932) je bil nemški [[Socialna demokracija|social-demokratični]] [[Politična filozofija|politični teoretik]] in [[politik]], član socialdemokratske stranke, začetnik [[evolucionarni socializem|evolucionarnega socializma]], [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] in [[Reformizem|reformizma]] (prizadevanje za spremembo [[Kapitalizem|kapitalistične]] družbene ureditve v [[Socializem|socialistično]] z reformami). Bernstein je bil povezan s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] in [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]], vendar se ni popolnoma strinjal z [[Marksizem|marksističnem]] mišljenjem. Razlikoval je med zgodnjim [[Marksizem|marksizmom]], ki je bil neizpolnjen in je slonel na ideji, da bi bil lahko dosežen z nasilno revolucijo ter kasnejšim [[Marksizem|marksizmom]], ki ga je podpiral. Ta je lahko dosežen tudi po mirnih in demokratičnih poteh.
 
== Življenjepis ==
 
Bernstein se je rodil židovski družini v [[Schöneberg|Schönebergu]] (današnji del Berlina). Njegov oče je bil po poklicu voznik lokomotive. Po tem, ko je Eduard zapustil šolo, je med letoma 1866 in 1878 delal kot bančni uradnik. Njegova politična kariera se je začela v letu 1872, ko se je pridružil [[socializem|socialistični]] stranki z [[marksizem|marksističnimi]] težnjami, ki je bila bolj znana kot Sozialdemokratische Arbeiterpartei Eisenacher Programms- zagovornica einsenachškega (poimenovan po nemškem mestu Einsenach) nemškega [[socializem|socializma]]. Kmalu je postal poznan kot njen aktivist. Bernsteinova stranka je bila na dveh volitvah tekmica [[socializem|socialistični]] stranki, Lassalleansom (Allgemeiner Deutscher Arbeiterverein Ferdinanda Lassalle), vendar te volitve niso bile pomembne. Zato je Bernstein skupaj z [[August Bebel|Avgustom Bebelom]] in [[Wilhelm Liebknecht|Wilhelmom Liebknechtom]] pripravila Einigungsparteitag (kongres združevanja stranke) z lassalleajci v Gothi leta 1875. KritizeralKritiziral je znani program [[Karl Marx|Karl Marxove]] kritike o Gothi, ker je videl v lassalleanski zmagi nad Eisenacherji prednost. Zanimivo je, da je Bernstein kasneje poudaril, da je [[Wilhelm Liebknecht|Liebknecht]], katerega imajo mnogi za najmočnejšega [[marksizem|marksističnega]] zagovornika znotraj frakcije Eisenacherjev, predlagal vključitev številnih idej, ki so motile [[Karl Marx|Marxa]].
 
Na volitvah v [[Reichstag|Reichstagu]] leta 1877 je nemška socialdemokratska stranka dobila 493.000 glasov. Vendar pa sta dva poskusa atentata na cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II]] v naslednjem letu podarila kanclerju [[Otto von Bismarck|Ottu von Bismarcku]] izgovor za uvedbo zakona, ki prepoveduje vse [[socializem|socialistične]] organizacije, skupščine in publikacije. V poskusu atentata pa ni bil vpleten nihče od socialdemokratov, kljub temu pa je množična reakcija proti "sovražnikom Reicha" povzročila odobravanje Bismarckovega Socialističnega zakona.
 
[[Otto von Bismarck|Bismarckova]] stroga protisocialistična zakonodaja je bila sprejeta 12. oktobra 1878. Za skoraj vse praktične namene je bila Socialdemokratska stranka prepovedana in je bila po Nemčiji aktivno zatrta. Vendar pa je bilo socialnim demokratom še vedno dovoljeno kandidirati za v [[Reichstag]] in to so tudi storili. Kljub resnem preganjanju, ki mu je bila stranka podvržena, je povečala svoj volilni uspeh. Tako pa je dobila 550.000 glasov leta 1884 in 763.000 leta 1887.
 
Zaradi odločnosti Bernsteinove opozicije [[Otto von Bismarck|Bismarckovi vladi]], je moral Bernstein zapustiti [[Nemčija|Nemčijo]]. Tik preden je prišel v veljavo zakon "Socialist Law", je odšel v izgnanstvo v [[Zürich]] in sprejel položaj, kot zasebni tajnik za socialdemokratskega zavetnika [[Karl Hoöchberg|Karla Höchberga]], bogatega zagovornika socialdemokracije. Izdan je bil nalog za njegovo aretacijo v Nemčiji, kar je preprečilo njegovo vrnitev. Leta 1888 je Bismarck prepričal švicarsko vlado, naj izžene določeno število uglednih članov nemške socialndemokratske stranke. Zato se je moral Bernstein preseliti v [[London]], kjer se je povezal z [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]] in [[Karl Kautsky]] |Karlom Kautskyem]]. Kmalu se je imel za [[marksizem|marksista]]. Leta 1880 je spremljal [[August Bebel|Bebela]] v Londonu, da razreši nesporazum, ki se tiče njegove vpletenosti v članek, ki ga je objavil [[Karl Hoöchberg|Höchberg]] in sta ga [[Friedrich Engels|Engels]] in [[Karl Marx|Marx]] označila za: "Poln kup buržoazije in njenih lepih idej.'' A obisk je bil uspešen. Zlasti [[Friedrich Engels|Engels]] je bil navdušen nad Bernsteinovo zavzetostjo in njegovimi idejami.
 
Z vrnitvijo v [[Zürich]] je Bernstein vedno bolj delal za stranko Der Sozialdemokrat (socialni demokrati) in kasneje nadomestil [[Georg von Vollmar|Georga von Vollmarta]], ki je delal kot urednik časopisa. Leta 1887 je nemška vlada prepričala švicarske oblasti naj zavrnejo stranko. Bernstein se je preselil v [[London]] kjer je nadaljeval z objavljanjem. Njegov odnos z [[Friedrich Engels|Engelsom]] pa se je kmalu razvil v prijateljstvo.
 
Leta 1895, je bil [[Friedrich Engels|Engels]] globoko razočaran, ko je odkril, da sta Bernstein in [[Karl Kautsky|Katusky]] njegov uvod, v novo izdajo The Class Struggles-a v Franciji, ki ga je napisal [[Karl Marx|Marx]] leta 1850, preuredila tako, da je pustil vtis, da je postal zagovornik mirne poti do socializma. Kasneje, 1. aprila 1895 je [[Friedrich Engels|Engels]] pisal [[Karl Kautsky|Kautskyu]]:
 
"''Bil sem presenečen, ko sem danes videl izvleček mojega uvoda, da je bil izdan brez mojega vedenja in prikazan tako, da me je prikazal kot miroljubnega zagovornika zakonodaje. To je pa še eden razlog, zakaj bi se moral ta uvod pojaviti v Neue Zeit-u v celoti, da bi se lahko ta sramotni vtis izbrisal.''"
Leta 1891 je bil eden od avtorjev programa Erfurt. Od 1896 do 1898 pa je objavil vrsto člankov z naslovom Probleme des Sozialismus (Problemi socializma), ki so sprožili razpravo o [[revizionizem|revizionizmu]] v EPD. Leta 1899 je objavil tudi knjigo z naslovom Die Voraussetzungen des Sozialismus und die Aufgaben der Sozialdemokratie (Predpogoji za socializem in naloge socialne demokracije). Knjiga je bila v veliki meri v nasprotju z njegovimi stališči. Bila je tudi polemika proti Bernsteinovemu položaju. Leta 1900 je Bernstein objavil Zur Geschichte und Theory des Sozialismus (Zgodovina in teorija socializma, 1900).
 
Po koncu prepovedi, ki mu je prepovedovala vstop v državo, se je leta 1901 vrnil v Nemčijo. To leto je postal urednik časopisa Vorwärts in član [[Reichstag|Reichstaga]] v katerem je sodeloval od leta 1902 do 1918. Glasoval je proti predlogi o oborožitvi leta 1913 skupaj z levim krilom SPD-ja. Kljub temu, da je glasoval za vojne zasluge avgusta 1914, je julija 1915 nasprotoval prvi svetovni vojni in je bil leta 1917 eden od ustanoviteljev samostojne socialistično-demokratične partije Nemčije (USPD), ki je združila socialiste, ki so nasprotovali vojni (vključno reformatorje kot Bernstein, »centriste« kot [[Karl Kautsky|Kautskya]] in revolucionarne [[marksizem|Marksiste]]marksiste kot [[Karl Liebknecht|Karla Liebknechta]]). Ko se je pridružil SPD-ju je bil leta 1919 še vedno član USDP. Od leta 1920 do 1928 pa je bil ponovno član Reichstaga. Leta 1928 se je popolnoma upokojil od političnega življenja.
 
Bernstein je umrl 18. decembra 1932 v [[Berlin|Berlinu]]u. Spominsko ploščo ima postavljeno v Bozener ulici 18, Berlin-Schoneberg, kjer je živel od leta 1918 do svoje smrti. Njegov grob na Eisackestrasse pokopališču je postal zaščiten pod mestom Berlin.
 
 
== Ideja ==
 
Bernsteinovo najpomembnejše delo je Die Voraussetzungen des Sozialismus (1899). Na začetku je bil zaskrbljen z [[Karl Marx|Marxovim]] predvidevanjem o neizbežnem koncu [[kapitalizem|kapitalizma]]. Pokazal je dejstva, ki nakazujejo, da se [[Karl Marx|Marxova]] predvidevanja ne bodo uresničila. Opozoril je, da centralizacija [[kapitalizem|kapitalistične industrije]], čeprav je pomembna, ne prinese delitve lastništva [[kapital|kapitala]], ampak ga še bolj koncentrira.
 
Bernstein je izjavil, da se v podjetniški razred stalno zaposluje iz [[proletariat|proletariata]]. Zato je treba vse ukrepe, kot so državna ureditev ur dela in določbe o pokojninah, spodbujati. Zato si je želel, da se bi delavski razred vključil v politiko.
 
Bernsteina so napadali tako ortodoksni [[marksizem|marksisti]], kot tudi radikalni tok, ki ga je vodila [[Rosa Luxembourg]], zaradi njegovega [[revizionizem|revizionizma]]. Bernstein pa je ostal revizionist. Verjel je, da se lahko socializem doseže z [[kapitalizem|kapitalizmom]] in ne z njegovim uničenjem (z postopnim uveljavljanjem delavskih pravic, bo posledično izginila njihova motivacija do revolucije).
 
[[Socializem]], je trdila [[Rosa Luxembourg]], se konča s socialno revolucijo. [[Revizionizem]], pa pomeni, da opustimo socialno revolucijo (cilj socialne demokracije) in svoj končni cilj spremenimo v družbeno reformo, v boj med delavci in kapitalisti. Pravi, da je [[revizionizem]] izgubil socializem in se vrnil k [[idealizem|idealizmu]], in da [[revizionizem|revizionisti]] podcenjujejo [[anarhija|anarhijo]] [[kapitalizem|kapitalizma]], kar bo pripeljalo v njegov propad. Odvrgli so nujnost [[socializem|socializma]] in upanje o socialistični prihodnosti. [[sindikat|Sindikalisti]], ki so videli uspeh [[kapitalizem|kapitalizma]] in izboljšanje delovnih pogojev, so večinoma sledili Bernsteinu, medtem ko so se predani intelektualci strinjali z [[Roso Luxembourg]].
 
Čeprav se je [[Karl Marx|Marx]] strinjal, da bi bil prost trg najhitrejša uresničitev [[kapitalizem|kapitalističnega]] sistema, je hkrati menil da bi bil to tudi njegov konec, če ne bi bilo [[protekcionizem|protekcionizma]] . Bernstein pa je menil, da bi [[protekcionizem]] prinesel prednost samo peščici ljudi, saj bi bil anti-progresiven, ker bi imel negativen vpliv na množice ljudi. Nemški [[protekcionizem]] je bil osnovan le na [[Avtarkija|avtarkiji]] od sveta (posebej [[Velika Britanija|Velike Britanije]]), ki pa bi samo ustvaril konflikt med [fNemčijaNemčija|Nemčijo]] in svetom.
 
 
== Dela ==
 
 
*Eduard Bernstein, ''The Preconditions of Socialism'', J. H. W. Dietz, Stuttgart 1899: Cambridge University Press, 1993
 
*Eduard Bernstein, Cromwell and Communism: ''Socialism and Democracy in the Great English Revolution'', International
*Specialized Book Service Inc., 1963
 
*Eduard Bernstein, ''Evolutionary Socialism'': A Criticism and Affirmation, Random House, 1961
 
*Eduard Bernstein, ''My Years of Exile'': Reminiscences of a Socialist, Greenwood Publishing Group, 1986
 
*Eduard Bernstein, ''Selected Writings of Eduard Bernstein'', 1900–1921, Prometheus Books, 1996
 
*Marius Ostrowski, ''Eduard Bernstein on Social Democracy and International Politics'': Essays and Other Writings, Palgrave Macmillan, 2018
 
== Literatura ==
*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Eduard_Bernstein#cite_note-18.
 
*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Eduard-Bernstein.
 
*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikisource.org/wiki/1922_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Bernstein,_Eduard.
 
*''Protectionisem'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://simple.wikipedia.org/wiki/Protectionism.
*''Reformism'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Reformism.
 
== Sklici ==
*''Reformism'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Reformism.
{{sklici}}
 
== Glej tudi ==
* [[https://www.marxists.org/reference/archive/bernstein/index.htm Eduard Bernstein Internet Archive]]
 
{{DEFAULTSORT:Bernstein, Eduard}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1850]]
[[Kategorija:Umrli leta 1932]]
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Politični filozofi]]
56.061

urejanj