Cesar Sujnin: Razlika med redakcijama

* Hibasuhime<br><small>(med drugimi)</small>|issue=glej spodaj|father=Cesar Sudžin|mother=Mimakihime|birth_date=69 pr. n. št.|death_date=70 (138 let)}}'''Cesar Sujnin '''(垂仁天皇 "''Sujnin-tenno''"), znan tudi kot ''Ikumeiribikoisači no Mikoto, ''je bil 11. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/011/index.html 垂仁天皇 (11)]; retrieved 2013-8-22.</ref> v skladu s tradicionalnim nasledstvom.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Isaac_Titsingh Titsingh, Isaac]. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du japon,'' pp. 9–10.|page=9}}; [//en.wikipedia.org/wiki/Delmer_Brown Brown, Delmer M.] (1979). ''Gukanshō'', pp. 253–254; [//en.wikipedia.org/wiki/H._Paul_Varley Varley, H. Paul]. (1980). ''Jinnō Shōtōki'', pp. 95–96.</ref> Cesarjevi vladavini ne moremo pripisati trdnih datumov, po konvencijah pa naj bi vladal med leti 29 in 70.<ref name="ponsonby32">[//en.wikipedia.org/wiki/Richard_Ponsonby-Fane Ponsonby-Fane, Richard]. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 32.</ref>

Sujnin je po mnenju zgodovinarjev "legendarni cesar", saj so podatki o njem skopi. Ni dovolj materiala, ki bo dovoljeval nadaljnje študije in verifikacijo.<ref>Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm ''Japanese Archaeology''.] April 27, 2009.</ref> Vladavina 29. [[Cesar Kinmej|cesarja Kinmeja]]<ref name="Titsingh pp. 34-36">Titsingh, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon%20o%20dai%20itsi%20ran&pg=PA34#v=onepage&q&f=false pp. 34–36]; Brown, [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&pg=PA261&dq= pp. 261–262; Varley, pp. 123–124].</ref> je prva, za katero lahko sodobno zgodovinopisje priskrbi preverljive datume<ref>Hoye, Timothy. (1999). ''Japanese Politics: Fixed and Floating Worlds'', p. 78; excerpt, "According to legend, the first Japanese emperor was Jinmu. Along with the next 13 emperors, Jinmu is not considered an actual, historical figure. Historically verifiable Emperors of Japan date from the early sixth century with Kinmei.</ref>, imena in datumidatume  za zgodnje cesarje pa so potrdili v času 50. cesarja [[Dinastija Jamato|dinastije Jamato]], [[Cesar Kanmu|Kanmuja]].<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/William_George_Aston Aston, William]. (1896). ''Nihongi'', pp. 109.</ref> Ime ''Sujnin-tenno ''so mu dodali kasneje.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Francis_Brinkley Brinkley, Frank]. (1915). {{Google books|itxxAAAAMAAJ|''A History of the Japanese People from the Earliest Times to the end of the Meiji Era'', p. 21|page=21}}; excerpt, "Posthumous names for the earthly ''Mikados'' were invented in the reign of Emperor Kanmu (782–805), i.e., after the date of the compilation of the ''Records'' and the ''Chronicles''.</ref>

Legenda pravi, da je pred približno 2.000 leti cesar Sujnin naročil hčerki, princesi Jamatohime-no-mikoto, da poišče primeren stalen kraj, kjer bi se izvajale ceremonije v čast božanstvu sonca Amaterasu-omikami. Po dvajsetih letih iskanja se je ustavila na območju Iseja, kjer je ustanovila [[svetišče v Iseju]].<ref name="brown253">Brown, p. 253.</ref> V skladu s tradicijo svetišča Asama so princeso Konohanasakuja prvič častili v osmem mesecu tretjega leta vladavine cesarja Sujnina.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1962. ''Studies in Shinto and Shrines,'' p. 458.</ref>

''Nihon Šoki'' beleži rokoborsko tekmovanje med Nomi no Sukunejem in Taima no Kehajo kot izvor borb ''sumaj'' ([[Sumo borbe|sumo borb]]). Preko podobnih zgodb so Japonci pogosto sprejeli vladarjev zgodovinski obstoj brez kakršnihkoli oprijemljivih zapisov<ref name="aston167-168">Aston, William. (1998). ''Nihongi,'' Vol. 1, pp. 167–187.</ref>.

[[Džien]] je zapisal, da je bil Tehiede Tuhojo tretji sin cesarja Sudžina, in da je vladal iz palače Takami-no-mija pri Makimuku v kasnejši provinci Jamato. Pojasnjuje tudi, da je bila v času vladavine cesarja Sujnina v svetišče v Iseju imenovana prva visoka svečenica ''sajo''/''sajgu''.

[[Legenda o sekalcu bambusa|Legenda o princesi Kaguji]] temelji na Sujninovi zgodbi s Kaguja-hime-no-Mikoto, eno njegovih družic.