Cerkev svetega Jakoba, Antwerpen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dodal Kategorija:Cerkve svetega Jakoba s pomočjo HotCat |
dodano iz nl wiki |
||
Vrstica 73:
Čeprav je bila prvotna notranjost uničena med [[ikonoklazem|ikonoklazmom]] v letih 1566 in 1581, je baročna notranjost 17. stoletja dobro ohranjena, zahvaljujoč duhovniku, ki je obljubil pripadnost francoskim revolucionarjem, ki so napadli mesto. V zameno je bil nagrajen tako, da so mu dovolili izbrati eno cerkev v Antwerpnu, ki ni bila oropana in izbral je sv. Jakoba ter tako ohranil notranjost. Veliko prvotnih oken iz [[vitraj]]ev je bilo na žalost uničenih med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
Med baročnimi notranjimi dekoracijami so rezbarjene lesene korne klopi, narejene med letoma 1658 in 1670, bogat glavni [[oltar]] (1685) in oltarna ograja svete kapele (1695). Glavno [[prižnica|prižnico]] je leta 1675 izdelal Lodewijk Willemssens.
== Drugi pomembni dogodki ==
* Rubens se je v tej cerkvi poročil 6. decembra 1630 s Hélène Fourment. <ref>De Vlaemsche school: tijdschrift voor kunsten, letteren en wetenschappen, Volume 9:p. 142</ref>
* Kardinala Danneelsaje v tej cerkvi posvetil kardinal Leo Joseph Suenens leta 1977.
== Umetnine v cerkvi ==
Cerkev ima številna izjemna umetniška dela, kot je slika Petra Paula Rubensa in [[Jacob Jordaens|Jakoba Jordaensa]] s številnimi skulpturami in vitražnimi okni.
Glavni oltar Artusa Quellinusa mlajšega je poklon Jakobu. prestol na katerem sedi Bog, je pod baldahinom v obliki velike lesene pokrovače. Sedilije v koru so delo Artusa Quellinusa de Jonge in njegovega očeta. Nato je prišel kapitelj, ki je služil kolegijski cerkvi od leta 1656 do leta 1802. Ikonoklazem leta 1566 in 1581 je uničil veliko število gotskih in zgodnjih renesančnih likovnih del. Po [[Kalvinizem|kalvinističnem]] obdobju v Antwerpnu je bila cerkev ponovno dodeljena katolikom. Baročno obdobje je znova razširilo umetniško dediščino. To je tista notranjost cerkve, ki jo lahko doživimo danes.
Omeniti velja 12 obnovljenih oltarnih plošč [[retabel|retabla]] svetega Roka iz leta 1517, ki pripovedujejo o življenju sv. Roka. <ref>Conservatie-restauratiebehandeling van een reeks van 12 schilderijen met het Leven van Sint-Rochus (1517, olieverf op paneel, Antwerpen, Sint-Jacobskerk), Koninklijk Instituut voor het Kunstpatrimonium[http://www.kikirpa.be/uploads/files/projects/display_project.php?id=102&lang=nl]</ref> Trenutno so v zadnji kapeli južne ladje poleg [[krstilnica|krstilnice]] <ref>Antwerpen, Sint-Jacobskerk, Syllabus – Beschrijving – Kapellen, netjes op een rij in de Zuidbeuk [https://web.archive.org/web/20160305123157/http://topa.be/admin/files/assets/subsites/2365/documenten/syllabus_sj_nl_2012_3k__kapellen_zuidbeuk.pdf]</ref>. Romar Rok iz [[Montpellier]]ja, ki je poskrbel za bolnike s [[kuga|kugo]] v Italiji in okoli leta 1337 sam umrl zaradi te bolezni, je bil v Antwerpnu razglašen tudi kot "svetnik kuge". Od leta 1504 se prvič omenja sv. Rok v cerkvi sv. Jakoba.
V cerkvi je delo Jakoba Jordaensa iz leta 1616 z naslovom ''Klic apostolov''. To delo spada v zgodnja dela. Slika, ki jo je leta 1844 podaril bogati državljan, zaradi horizontalne oblike ni bila namenjena za oltar, temveč je bila zasnovana za zasebni dom.
Najbolj izjemno umetniško delo v tej cerkvi je grobnica don Francesca del Pico de Velasca, ki je v severozahodnem kotu. Don Francesco je bil zadnji skrbnik citadele v Antwerpnu v 17. stoletju. Po smrti tega zaščitnika leta 1693 je kipar Pieter Scheemaeckers zasnoval to dramatično skupino likov. Stražar, ki poskuša zaman čutiti smrt, je osrednja tema tega dela. Celota spominja na monumentalne papeške grobove [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]] v [[Rim]]u, tako po pripovedni plati kot kombinaciji marmorja in barv.
== Orgle ==
| |||