Stolnica Matere Božje, Antwerpen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov iz en wiki
 
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 130:
 
== Arhitekturni detajli ==
CerkevStolnica imaMatere enbožje končanje sedem-ladijska stavba s [[transept]]om in [[prezbiterij|korom]] z radialnimi kapelicami. Od načrtovane fasade na zahodu je bil v 16. stoletju zgrajen le severni stolp, ki pa je visokmojstrovina 123poznogotske metrovarhitekture, tako s svojo višino 123 m<ref>{{Cite web|title = Cathedral of Our Lady|url = http://www.visitantwerpen.be/detail/cathedral-of-our-lady-171253|website = www.visitantwerpen.be|access-date = 2016-02-10}}</ref>, inkot tudi svojo filigransko obliko. Nedokončan stolp je bil zaprt s tremi stopnjami lesene konstrukcije. Prav tako je pomemben skoraj plavajoč osmerokotnik, ki vodi od kvadratnega preseka križiščnega stolpa do strehe.

Cerkveni stolp je najvišji cerkveni stolp v Beneluksu. [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sveti rimski cesar je komentiral, da bi morali stolp hraniti pod steklom, [[Napoleon]] pa je primerjal stolp z Mechlinovo čipko. <ref name="world and its people">{{cite book |editor-last = Dunton |editor-first = Larkin |last=Coe |first= Fanny E. |title = The World and Its People |publisher=Silver, Burdett & Co. |year = 1896 |location= Boston |volume = Volume 9. Book V. ''Modern Europe'' |page = [https://books.google.com/books?id=HLMXAAAAIAAJ&pg=PA164 164]}}</ref> Največji zvonik[[Zvonik]] v stolpu ima 16 obročev zvonov. <ref name="world and its people2">{{cite book |editor-last = Dunton |editor-first = Larkin |last=Coe |first= Fanny E. |title = The World and Its People |publisher=Silver, Burdett & Co. |year = 1896 |location= Boston |volume = Volume 9. Book V. ''Modern Europe'' |page = [https://books.google.com/books?id=HLMXAAAAIAAJ&pg=PA165 165]}}</ref>
 
Na zahodnem portalu so postavljeni kipi, tudi misijonarja svetega Vilibrorda (658 – 739, northumbrijski krščanski misionar in svetnik, znan koz 'apostol Frizijcev', prvi škof Utrechta). Mislijo, da je v 7. stoletju nekaj časa preživela v Antwerpnu.