Antwerpen: Razlika med redakcijama

[[File:Marchionatus Sacri Romani Imperii - Antwerpen, het markgraafschap de de belangrijkste gebouwen (Claes Jansz. Visscher, 1624).jpg|thumb|Zemljevid Antwerpna (1624)]]

[[File:Antwerp and the river Scheldt, photochrom.png|thumb|Antwerpen in reka Šelda, fotokrom;1890–1900]]

Prepoznavanje neodvisnosti [[Republika Nizozemska|Združenih provinc]] z Münstersko pogodbo leta 1648 je določilo, da je Šeldo treba zapreti za plovbo, kar je uničilo trgovinske dejavnosti v Antwerpnu. Ta ovira je ostala v veljavi do leta 1863, čeprav so se določbe med letoma 1795 do 1814 med francosko vladavino sprostile, in tudi ko je bila Belgija del Kraljevine Združene Nizozemske (1815-1830). Antwerpen je dosegel najnižjo točko leta 1800, število prebivalcev pa se je umirilo na manj kot 40.000, ko je Napoleon, glede na njegov strateški pomen, dodelil sredstva za povečanje pristanišča z izgradnjo novega pristanišča (še vedno imenovano pristanišče Bonaparte) in dostop - zapornice in valobrane ter poglabljanje sistema Šelde, da bi se večje ladje približale Antwerpnu. Napoleon je upal, da bo z Antwerpenskim pristaniščem v Evropi najboljši, da se bo lahko spopadel s pristaniščem v Londonu in oviral britansko rast. Vendar pa je bil premagan v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]], preden je lahko izpeljal načrt. <ref name="world and its people2">{{cite book |last = Dunton |first = Larkin |authorlink = |title = The World and Its People |publisher = Silver, Burdett |series = |year = 1896 |page = 164}}</ref>

[[File:Antwerp, Belgium, from the left bank of the Scheldt (ca. 1890-1900).jpg|thumb|left|Antwerpen iz levega brega Šelde (c. 1890-1900)]]