Antwerpen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
dopolnjeno iz en wiki |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Naselje
|name = Antwerpen
|native_name = Antwerpen
|official_name =
|nickname =
|settlement_type = mesto
|image_skyline = OLV-Kathedraal.jpg
|imagesize = 250px
|image_caption = Zgoraj: ''stolnica Naše gospe'' in reka Šelda<br>spodaj: pogled na center mesta iz muzeja aan de Stroom
|image_flag = Flag of Antwerp (City).svg
|flag_size = 125px
|flag_link =
|image_blank_emblem = Coat of arms of Antwerp (City).svg
|blank_emblem_type = Emblem
|image_map = AntwerpenLocatie.png
|mapsize = 250px
|map_caption = občina Antwerpen v provinci Antwerpen
|coordinates_region = BE
|subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name = {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]
|subdivision_type1 = regija
|subdivision_name1 = Flandrija
|subdivision_type2 = provinca
|subdivision_name2 = Antwerpen
|subdivision_type3 =
|subdivision_name3 =
|seat_type =
|seat =
|leader_title = župan
|leader_name = Bart De Wever
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 =
|leader_name2 =
|established_title = Naseljeno
|established_date = okoli 580
|established_title1 = Ustanovljen
|established_date1 = 979
|established_title2 = Regija
|established_date2 = 18. junij 1989
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 204,51
|total_type = regija
|population_as_of = 1. januar 2016
|population_total = 517.042
|population_density_km2 = 2500
|population_metro =
|population_urban =
|population_blank1_title =
|population_blank1 =
|population_footnotes =
|timezone = [[Central European Time|CET]]
|utc_offset = +1
|timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|latd=51 |latm=13 |lats= |latNS=N
|longd=4 |longm=24 |longs= |longEW=E
|elevation_m = 13
|elevation_footnotes =
|postal_code_type = [[ISO 3166-2:BE|ISO 3166]]
|postal_code = 2000–2660
|website = [http://www.antwerpen.be/ www.antwerpen.be]
|footnotes =
}}
[[File:Grote Markt (Antwerpen).jpg|thumb|250px||''Grote Markt'']]
'''Antwerpen''' (nizozemsko ''Antwerpen'', francosko: ''Anvers'') je flamsko mesto v [[Belgija|Belgiji]] in je glavno mesto province Antwerpen v regiji [[Flandrija]]. S 520.504 prebivalci <ref name="BelMun2014">[http://statbel.fgov.be/nl/modules/publications/statistiques/bevolking/bevolking_-_cijfers_bevolking_2010_-_2012.jsp Statistics Belgium; ''Loop van de bevolking per gemeente'' ('''excel-file''')] Population of all municipalities in Belgium, as of 1 January 2017. Retrieved on 1 November 2017.</ref>, je najbolj gosto naseljeno mesto v Belgiji. Njegovo [[metropolitansko območje]] ima okrog 1.200.000 ljudi, s čemer je drugi za Brusljem.
Antwerpen stoji na reki [[Šelda|šeldi]], ki ga s [[Severno morje|Severnim morjem]] povetuje [[estuarij]] Zahodne Šelfe. Je približno 40 km severno od Bruslja in približno 15 km od nizozemske meje. Luka Antwerpen je med prvimi 20 na svetu in druga v Evropi <ref>http://www.portofantwerp.com/sites/portofantwerp/files/Annual%20Report%202014_EN.pdf Page 14</ref>. Antwerpen ima tudi najstarejšo [[borza|borzno]] stavbo na svetu, najprej zgrajeno leta 1531 in ponovno leta 1872, od leta 1997 pa je opuščena. <ref>{{cite web|url=http://www.barcroft.tv/antwerp-stock-exchange-building-belgium-europe-brussels|title=A look inside one of the world's oldest stock exchange buildings|website=Barcroft TV}}</ref>
Antwerpen je bil dolgo časa pomembno mesto v državah na območju današnjega [[Beneluks]]a, gospodarsko in kulturno, še posebej pred [[Španska furija|špansko furijo]] (1576) v času nizozemskega upora. Prebivalci Antwerpna imajo vzdevek ''Sinjoren'', po španskem ''señor'' ali francoskem ''seigneur'' ('gospod') in se nanaša na španske plemiče, ki so vladali v 17. stoletju. <ref>Geert Cole; Leanne Logan, Belgium & Luxembourg p.218 Lonely Planet Publishing (2007) ISBN 1-74104-237-2</ref> Danes je Antwerpen velik trgovski in kulturni center in je drugo najbolj multi-kulturno mesto na svetu (za Amsterdamom) s 170 narodnostmi. <ref>{{cite web|url=https://www.stuff.co.nz/travel/destinations/9416002/Discovering-the-secrets-of-Antwerp|title=Discovering the secrets of Antwerp|website=Stuff}}</ref> Znan je tudi kot "svetovna prestolnica [[diamant]]ov" s svojim velikim okrožjem diamantov <ref>{{cite web|url=http://palife.co.uk/news/jewel-in-the-diamond-capital/|title=Jewel in the diamond capital - PA Life|date=13 July 2017|publisher=}}</ref>. Mesto je gostilo [[Poletne olimpijske igre 1920 |poletne olimpijske igre leta 1920]].
==
=== Izvor imena ===
Po fljudskem izročilu, ki ga ob mestni hiši ponazarja kip, je mesto dobilo ime po legendi o velikanu Antigonu, ki je živel blizu reke Šelde. On je zahteval plačilo od čolnarjev in tistim, ki so ga zavrnili, odsekal eno od rok in jo vrgel v reko. [13] Sčasoma je velikana ubil mladi junak po imenu Silvius Brabo, ki mu je odrezal roko in ga vrgel v reko. Od tod ime Antwerpen: iz nizozemsko ''werpen'' ('roka').
Dolgoletna teorija je, da ime izvira iz galsko-rimskega obdobja in izhaja iz latinske ''antverpia''. ''Antverpia'' naj bi izhajala iz ''Ante'' (prej) ''Verpia'' (usedanje, sedimentacija), kar kaže na zemljo, ki se tvori z odlaganjem na notranji strani reke. Upoštevati je potrebno, da je reka Šelda pred obdobjem med 600 in 750, sledila drugačnemu toku. Ta je moral približno sovpadati s sedanjim obročem južno od mesta, in je mesto nastalo v nekdanjem okljuku reke. Vendar pa mnogi zgodovinarji menijo, da ni verjetno, da bi obstajalo velika naselje, ki bi se poimenovalo 'Antverpia', bolj nekakšna postaja ob prečkanju reke.
John Lothrop Motley trdi, tako kot tudi veliko nizozemskih etimologov in zgodovinarjev, da ime Antwerp izhaja iz ''anda'' in ''werpum'' [16], kar naj bi dalo ''an 't werf'' (na pristanišču). ''Aan 't werp'' (na zavoju) je tudi mogoče. Ta ''warp'' je umetni hrib ali rečni breg, ki je dovolj visok, da ostane suh pri visoki vodi. Druga beseda za ''werp'' je ''pol'' kot [[polder]] (suha površina, ki je plima ni preplavila).
Alfred Michiels je predlagal, da izpeljave, ki temeljijo na ''werpen'', ''Antverpia'', 'na pristanišču' ali 'na zavoju', nimajo zgodovinske podlage v obliki zapisov. Namesto tega opozarja na škofa Dada ''Vita Eligii'' (Življenje sv. Eligija) iz 7. stoletja, ki beleži obliko Andoverpis. V njem vidi keltsko poreklo, ki označuje »tiste, ki živijo na obeh bregovih«.
=== Pred letom 1500 ===
Zgodovinski Antwerpen je domnevno imel izvor v galsko-rimskem ''vicusu''. Izkopavanja, ki so bila izvedena v najstarejšem delu blizu Šelde med letoma 1952-1961, so dala lončarske delce in drobce stekla od sredine 2. stoletja do konca 3. stoletja.
V 4. stoletju so Antwerpen prvič poimenovali, ker so ga naselili germanski Franki. <ref>[http://www.britannica.com/eb/article-21476/Antwerp "Antwerp"] ''Britannica''</ref>
[[Merovingi|Merovinški]] Antwerpen je v 7. stoletju evangeliziral sveti Amand. Konec 10. stoletja je Šelda postala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 980 je postal mejna grofija z [[grofija Flandrija|grofijo Flandrijo]], ki jo je ustanovil nemški cesar [[Oton II.]].
V 11. stoletju je bil Godfrey iz Bouillona že nekaj let znan kot markiz Antwerpna. V 12. stoletju je Norbert iz Xantena ustanovil komuno svojih [[Premonstratenci |Premontratencev]] pri samostanu sv. Mihaela v Kaloisu. Antwerpen je bil tudi sedež [[Edvard III. Angleški|Edvarda III.]] med njegovimi zgodnjimi pogajanji z Jacobom van Arteveldeom, tam se je leta 1338 rodil njegov sin Lionel, vojvoda Clarence. <ref name="EB1911">{{EB1911|inline=y|wstitle=Antwerp (city)|display=Antwerp|volume=2|pages=155–156}}</ref>
=== 16. stoletje ===
[[File:Osias Beert the Elder - Dishes with Oysters, Fruit, and Wine - Google Art Project.jpg|thumb|Osias Beert starejši iz Antwerpna, ''jedi z ostrigami, sadjem in vinom'', c. 1620/1625]]
Po zamuljenju Zwina (''Zwin je naravni rezervat na obali Severnega morja, na belgijsko-nizozemski meji. Sestavljen je iz vhodnega območja nekdanjega plimskega vhoda, ki je v srednjem veku povezoval Severno morje s pristanišči Sluis in Brugge v notranjosti'') in posledičnem nazadovanju [[Brugge|Bruggea]], je mesto Antwerpen, del vojvodine Brabant, postalo pomembnejše. Konec 15. stoletja so bile tuje trgovske hiše premeščene iz Brugga v Antwerpen, zgradba, dodeljena angleškemu narodu, se posebej omenjena leta 1510. Antwerpen je postal glavno mesto sladkorja v Evropi, ki je uvažal surovino iz portugalskih in španskih nasadov. Mesto je do leta 1550 pritegnilo italijanske in nemške rafinerije sladkorja, njihov prefinjeni izdelek pa so pošiljali v Nemčijo, zlasti v [[Köln]] <ref>Donald J. Harreld, "Atlantic Sugar and Antwerp's Trade with Germany in the Sixteenth Century," ''Journal of Early Modern History'', 2003, Vol. 7 Issue 1/2, pp 148–163</ref>. Posojevalci denarja in financerji so razvili velik posel po vsej Evropi, vključno z angleško vlado v letih 1544-1574. Londonski bankirji so bili premajhni, da bi delali v takšnem obsegu, Antwerpen pa je imel zelo učinkovito borzo, ki je sama privlačila bogate bankirje iz vse Evrope. Po 1570-ih se je mestno bančno poslovanje zmanjšalo: Anglija je leta 1574 nehala z zadolževanjem v Antwerpnu. <ref>R. B. Ouithwaite, "The Trials of Foreign Borrowing: the English Crown and the Antwerp Money Market in the Mid-Sixteenth Century," ''Economic History Review'', August 1966, Vol. 19 Issue 2, pp 289–305 [https://www.jstor.org/stable/2592253 in JSTOR]</ref>
Fernand Braudel navaja, da je Antwerpen postal »središče celotnega mednarodnega gospodarstva, nekaj, kar Brugge nikoli ni bil niti na višku«. Antwerpen je bil v tem času najbogatejše mesto v Evropi <ref name="world and its people">{{cite book |last = Dunton |first = Larkin |authorlink = |title = The World and Its People |publisher = Silver, Burdett |series = |year = 1896 |page = 163}}</ref>. Njegova zlata doba je tesno povezana z »obdobjem raziskovanj«. Veliko tujih trgovcev je prebivalo v mestu. Francesco Guicciardini, beneški izposojevalec, je izjavil, da je na stotine ladij priplulo na dan, vsak teden pa je vstopilo 2.000 vozov. Portugalske ladje, polne paprike in cimeta so raztovorile tovor. Po Luc-Normand Tellierju »ocenjuje se, da je pristanišče Antwerpen prineslo španski kroni sedemkrat več prihodkov kot v Ameriki".
[[File:Wolf-Dietrich-Klebeband Städtebilder G 111 III.jpg|thumb|Padec Antwerpna leta 1576, ko je umrlo 7.000.]]
Brez trgovskih ladij na dolge razdalje in pod vodstvom oligarhije bankirskih aristokratov, ki so prepovedali trgovanje, je bilo gospodarstvo Antwerpna pod tujim nadzorom, zaradi česar je bilo mesto bilo zelo svetovljansko, s prodajalci in trgovci iz [[Benetke|Benetk]], [[Dubrovnik|Raguse]], Španije in Portugalske. Vladala je politika tolerance, ki je privabila veliko judovsko skupnost, ki so jo sestavljali migranti iz Španije in Portugalske.
Antwerpen je v svoji zlati dobi doživel tri viške: prvi je temeljil na trgu s poprom, drugi na ameriškem srebru iz Seville (ki se je končal s stečajem Španije leta 1557) in tretji po stabilizacijski pogodbi Cateau-Cambresis leta 1559, ki je temeljila na tekstilni industriji. V začetku 16. stoletja je Antwerpen predstavljal 40% svetovne trgovine <ref name="golden age">Luc-Normand Tellier (2009). "''[https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&pg=PA308 Urban world history: an economic and geographical perspective]''". PUQ. p.308. ISBN 2-7605-1588-5</ref>. Cikli viškov in kriz in inflacija življenjskih stroškov je imelo za posledico krizo manj usposobljenih delavcev. V stoletju po letu 1541 se je mestno gospodarstvo in prebivalstvo dramatično zmanjševalo, medtem ko je tekmec Amsterdam doživel veliko rast.
[[File:Bonaventura Peeters (I) - View of the Pier of Antwerp from the Vlaams Hoofd.jpg|thumb|Pogled na Antwerpenski pomol iz Vlaams Hoofda]]
[[Reformacija]] je avgusta 1566 povzročila izbruh nasilnih neredov, tako kot v drugih delih držav ob Severnem morju. Regentka Margareta, vojvodinja iz Parme, je bila zamenjana, ko je naslednje poletje [[Filiš II. Španski|Filip II.]] poslal [[Fernando Álvarez de Toledo |vojvodo Alba]] na čelu vojske. Ko je leta 1568 izbruhnila [[Nizozemska osamosvojitvena vojna |osemdesetletna vojna]], se je komercialno trgovanje med Antwerpnom in španskim pristaniščem [[Bilbao]] porušilo in postalo nemogoče. 4. novembra 1576 so španski vojaki rešili mesto v tako imenovanem španski furiji: 7.000 prebivalcev je bilo mrtvih, 800 hiš požganih in več kot 2 milijona funtov škode.
Nato se je leta 1579 mesto pridružilo Utrechtski zvezi in postalo glavno mesto nizozemskega upora. Leta 1585 ga je [[Alessandro Farnese, vojvoda Parmski |Alessandro Farnese]], vojvoda Parme in Piacenze, po dolgem obleganju zajel in v okviru pogojev predaje protestantskim državljanom dobil dve leti za reševanje zadev, preden je odšel iz mesta. Večina je odšla v Združene province na severu in začela se je [[zlata doba Nizozemske]]. Bančništvo v Antwerpnu je bilo več generacij nadzorovano iz Genove, Amsterdam pa je postal novi trgovski center.
=== 17. – 19. stoletje ===
[[File:Marchionatus Sacri Romani Imperii - Antwerpen, het markgraafschap de de belangrijkste gebouwen (Claes Jansz. Visscher, 1624).jpg|thumb|Zemljevid Antwerpna (1624)]]
[[File:Antwerp and the river Scheldt, photochrom.png|thumb|Antwerpen in reka Šelda, fotokrom;1890–1900]]
[[File:1593 Valckenborch Ansicht von Antwerpe mit zugefrorener Schelde anagoria.JPG|thumb|"Antwerpen z zamrznjeno Šeldo" (1590), Lucas van Valckenborch.]]
Prepoznavanje neodvisnosti [[Republika Nizozemska|Združenih provinc]] z Münstersko pogodbo leta 1648 je določilo, da je Šeldo treba zapreti za plovbo, kar je uničilo trgovinske dejavnosti v Antwerpnu. Ta ovira je ostala v veljavi do leta 1863, čeprav so se določbe med letoma 1795 do 1814 med francosko vladavino sprostile, in tudi ko je bila Belgija del Kraljevine Združene Nizozemske (1815-1830). Antwerpen je dosegel najnižjo točko leta 1800, število prebivalcev pa se je umirilo na manj kot 40.000, ko je Napoleon, glede na njegov strateški pomen, dodelil sredstva za povečanje pristanišča z izgradnjo novega pristanišča (še vedno imenovano pristanišče Bonaparte) in dostop - zapornice in valobrane ter poglabljanje sistema Šelde, da bi se večje ladje približale Antwerpnu. Napoleon je upal, da bo z Antwerpenskim pristaniščem v Evropi najboljši, da se bo lahko spopadel s pristaniščem v Londonu in oviral britansko rast. Vendar pa je bil premagan v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]], preden je lahko izpeljal načrt. <ref name="world and its people2">{{cite book |last = Dunton |first = Larkin |authorlink = |title = The World and Its People |publisher = Silver, Burdett |series = |year = 1896 |page = 164}}</ref>
[[File:Antwerp, Belgium, from the left bank of the Scheldt (ca. 1890-1900).jpg|thumb|left|Antwerpen iz levega brega Šelde (c. 1890-1900)]]
Leta 1830 so mesto zajeli belgijski uporniki, vendar je citadelo še naprej zasedal nizozemski garnizon pod generalom Davidom Hendrikom Chasséjem. Nekaj časa je bilo mesto podvrženo občasnemu bombardiranju, ki je povzročilo veliko škodo, konec leta 1832 pa je citadelo oblegala francoska severna armada pod poveljstvom maršala Gerarda. Med tem napadom je bilo mesto ponovno poškodovano. Decembra 1832 je Chassé po častni obrambi naredil častno predajo, ki je končal obleganje Antwerpna (1832).
Kasneje v tem stoletju je bil približno 10 km iz središča mesta zgrajen dvojni prstan trdnjave Brialmont, ker je bil Antwerpen pomembne za preživetje mlade belgijske države. In v zadnjem desetletju se je Antwerpen predstavil svetu s svetovno razstavo, ki jo je obiskalo 3 milijone ljudi. <ref>{{cite book |last=Pelle |first=Kimberley D |editor1-first=John E |editor1-last=Findling |title= Encyclopedia of World's Fairs and Expositions|publisher= McFarland & Company, Inc|location= isbn=978-0-7864-3416-9 |page=414}}</ref>
=== 20. stoletje ===
[[File:Willy Stöwer - Antwerpen 1914.JPG|thumb|Rezultat nemškega bombardiranja Antwerpna, oktobra 1914]]
Antwerpen je bil prvo mesto, ki je gostilo svetovno prvenstvo v gimnastiki leta 1903. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto postalo obrambna točka belgijske vojske po porazu v [[Liège]]ju. Obleganje Antwerpna je trajala 11 dni in je po težkih bojih nemške vojske padlo, Belgijci pa so morali oditi na zahod. Antwerpen je ostal pod nemško okupacijo do premirja.
Antwerpen je gostil [[poletne olimpijske igre 1920]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto zaradi pristanišča pomemben strateški cilj. Nemčija ga je zasedla maja 1940 in ga je 4. septembra 1944 osvobodila britanska 11. oklepna divizija. Nato so Nemci poskušali uničiti pristanišče Antwerpen, ki so ga zavezniki uporabili za pripravo materiala na kopnem. Izpuščenih je bilo tisoče [[Rheinbote]], [[V-1 (leteča bomba)|V-1]] in [[V-2 (raketa)|V-2]] izstrelkov, kar je povzročilo hude poškodbe mesta, vendar ni uspelo uničiti pristanišča zaradi slabe natančnosti. Po vojni je Antwerpen, ki je pred vojno že imel precejšnje židovsko prebivalstvo, ponovno postal pomembno evropsko središče ortodoksnega [[Haredi]] judovstva (in zlasti [[Hasidijski Judje|Hasidijskega judovstva]]).
Desetletni načrt za pristanišče Antwerpen (1956-1965) je razširil in posodobil infrastrukturo pristanišča z nacionalnimi sredstvi za izgradnjo vrste pristaniških kanalov. Širši cilj je bil olajšati rast severovzhodne metropolitanske regije Antwerpen, ki je privabila novo industrijo, ki temelji na prilagodljivem in strateškem izvajanju projekta kot koprodukcija med različnimi organi in zasebnimi strankami. Načrtu je uspelo razširiti linearno postavitev vzdolž reke Šelde s povezovanjem novih satelitskih skupnosti v glavni trak. <ref>Michael Ryckewaert, ''Planning Perspectives,'' July 2010, Vol. 25 Issue 3, pp 303–322,</ref>
Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je Antwerpen svetovni modni center. Poudarjal je avantgardo, poskušal je tekmovati z Londonom, Milanom, New Yorkom in Parizom. Nastal je organiziran turizem in mega-kulturni dogodki. <ref>Javier Gimeno Martínez, "Selling Avant-garde: How Antwerp Became a Fashion Capital (1990–2002)," ''Urban Studies'' November 2007, Vol. 44 Issue 1３, pp 2449–2464</ref>
== Upravna delitev ==
[[File:Antwerpen Districts.png|thumb|Okrožja Antwerpna.]]
Občina obsega mesto Antwerpen in več naselij. Razdeljena je na devet okrožij: Antwerpen, Berchem, Berendrecht-Zandvliet-Lillo, Borgerhout, Deurne, Ekeren, Hoboken, Merksem, Wilrijk
Leta 1958 so se pri pripravi desetletnega razvojnega načrta za pristanišče Antwerpen občine Berendrecht-Zandvliet-Lillo vključile v mestno ozemlje in izgubile svojo upravno neodvisnost. Med združitvijo občin iz leta 1983, ki jo belgijska vlada izvaja kot upravno poenostavitev, so se občine združile občine Berchem, Borgerhout, Deurne, Ekeren, Hoboken, Merksem in Wilrijk. V tistem času je bilo mesto razdeljeno tudi v zgoraj navedena okrožja. Hkrati so okrožja prejela imenovani okrožni svet; pozneje so okrožni sveti postali izvoljeni organi.
== Znamenitorati ==
[[File:Antwerpen Stadhuis crop2 2006-05-28.jpg|thumb|Antwerpenska mestna hiša na ''Grote Markt'' (Glavni trg).]]
[[File:Guildhouses Antwerp.jpg|thumb|Cehovska hiša iz 16. st. na ''Grote Markt''.]]
[[File:Antwerpen kathedraal02.jpg|thumb|''Onze-Lieve-Vrouwekathedraal'' (stolnica Naše gospe), iz ''Groenplaats'', je največja stolnica v Beneluksu in vsebuje triptih slikarja Rubensa.]]
[[File:Antwerpen-Brabo.JPG|thumb|Kip Silviusa Braba in velikanske roke]
[[File:Antwerp lawcourts.JPG|thumb|Antwerpensko sodišče]]
V 16. stoletju je Antwerpen popisal bogastvo svojih državljanov ("Antwerpia nummis"). Hiše bogatih trgovcev in proizvajalcev so bile ohranjene po vsem mestu. Vendar pa je ogenj uničil več starih stavb, kot je hiša hanseatske lige v severnem pristanišču leta 1891. V času druge svetovne vojne je mesto utrpelo precejšnjo škodo zaradi bombardiranja, v zadnjih letih pa so bile nekatere pomembne stavbe porušene zaradi novega razvoja.
* Antwerpenski živalski vrt je bil odprt leta 1843 in je eden najstarejših na svetu.
* [[Antwerpenska mestna hiša]] je iz leta 1565 in ima [[zvonik]] v [[renesančna arhitektura|renesančnem]] slogu.
* Centralno železniško postajo je oblikoval Louis Delacenserie in je bila končana leta 1905.
* [[Stolnica Naše gospe, Antwerpen|Stolnica Naše gospe]] je cerkev, katere gradnja se je začela v 14. stoletju in končala leta 1518. Cerkev ima štiri dela Rubensa: ''Snemanje s križa'', ''Dviganje križa'', ''Jezusovo vstajenje'' in ''Marijino vnebovzetje''.
* [[Cerkev svetega Jakoba, Antwerpen|Cerkev sv. Jakoba]], je bolj okrašena od stolnice. Vsebuje veliko znamenitih plemiških grobov, med njimi večji del Rubensove družine.
* Cerkev sv. Pavla ima prekrasno [[barok|baročno]] notranjost. Stoji nekaj sto metrov severno od Grote Markt
* Muzej Vleeshuis je lepa gotska opečnata stavba severozahodno od Grote Markta.
* Muzej Plantin-Moretus v hiši tiskarja Christoffela Plantijna in njegovega naslednika Jana Moretusa
* Cerkev sv. Bonifacija je anglikanska cerkev in sedež severno-zahodnoevropske nadškofije.
* [[Boerentoren]] ('Kmečki stolp') uradno ''KBC Tower'' ali ''Torengebouw van Antwerpen'', 26-nadstropna zgradba, zgrajena leta 1932 in je najstarejši nebotičnik v Evropi. <ref>[http://www.emporis.com/en/wm/bu/?id=108999 Emporis]. Retrieved 23 October 2006.</ref> To je najvišja stavba v Antwerpnu in druga najvišja zgradba po katedrali naše gospe. Stavbo so oblikovali Emiel van Averbeke, R. Van Hoenacker in Jos Smolderen. <ref>{{Cite web|url=http://www.skyscrapercenter.com/building/kbc-tower/5086|title=KBC Tower - The Skyscraper Center| website=www.skyscrapercenter.com|access-date=2016-10-24}}</ref>
* Kraljevi muzej lepih umetnosti
* [[Rubenshuis]] je nekdanji dom in [[Peter Paul Rubens|Rubensov]] atelje (1577-1640) v Antwerpnu. Zdaj je muzej.
* Rockoxova hiša je bivša rezidenca Nicolaasa II Rockoxa, župana Antwerpna iz 17. stoletja.
* Menjalnica ali Borza. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1872.
* Sodišče, ki so ga oblikovali Partnerji Richard Rogers, Arup in VK Studio in ga je aprila 2006 odprl kralj Albert II. Ta stavba je antiteza težke temne stavbe, ki jo je oblikoval Joseph Poelaert in obvladuje obzorje Bruslja. Sodne dvorane so v šestih prstih, ki izžarevajo iz zračne osrednje dvorane in so obkrožene s konicami, ki zagotavljajo severno svetlobo in spominjajo na stare sušilnice ali jadra [[barža|barž]] na bližnji reki Šeldi. Zgrajena je na mestu stare postaje Zuid ("Jug"), na koncu veličastne 1,5 km dolge perspektive na južnem koncu Amerikalei. Cesta lepo izgine v podvozu pod ovalnimi Bolivarplaatsi in se priključi avtocestnemu obroču. To omogoča miren dostop do površja peš, s kolesom ali tramvajem. Najvišje "jadro" stavbe je visoko 51 m in ima površino 77.000 m2, stalo je 130 milijonov evrov.
* Zurenborg, soseska iz 19. stoletja v slogu [[Belle Époque]], na meji Antwerpna in Berchema, z mnogimi arhitekturnimi elementi iz [[Art Nouveau]]. Območje velja za eno najbolj originalnih mestnih širitvenih območij Belle Époque v Evropi.
* Muzej aan de Stroom je največji muzej o zgodovini mesta
* Den Botaniek ali [[botanični vrt]] v Antwerpnu, ustanovljen leta 1825. Nahaja se v središču mesta na Leopoldstraat in pokriva površino skoraj 1 hektar
== Fortifikacija ==
Main article: Fortifications of Antwerp
[[File:0 Het Steen - Antwerpen (1).JPG|thumb|left|''Het Steen'' (‘Kamen’).]]
Čeprav je Antwerpen nekoč bilo utrjeno mesto, ni ostalo skoraj nič od nekdanjega mestnega obzidja. Nekaj ostankov je mogoče videti blizu Muzeja Vleeshuis na vogalu Bloedberga in Burchtgrachta. Replika gradu Steen je bila v 19. stoletju delno obnovljena v bližini Scheldt-quais. Razvoj Antwerpna kot utrjenega mesta je dokumentiran med 10. in 20. stoletjem. Utrdbe so bile razvite v različnih fazah:
* 10. stoletje: utrdba pristanišča z obzidjem in jarkom
* 12. in 13. stoletje: narejeni so bili kanali (tako imenovani "vlieten" in "ruien")
* 16. stoletje: španska utrdba
* 19. stoletje: dvojni prstan okrožja Brialmont okoli mesta, rušenje španskih utrdb
* 20. stoletje: rušenje notranjega obroča utrdb 1960, razgradnja zunanjega obroča utrdb
== Gospodarstvo ==
[[File:Zicht op het Delwaidedok.jpg|thumb|Delwaidedok, terminal v antwerpenskem pristanišču.]]
Po podatkih ameriškega združenja pristaniških oblasti (''American Association of Port Authorities - AAPA'') je bilo pristanišče v Antwerpnu v letu 2005 sedemnajsto največje (po tonah) pristanišče na svetu in drugo za [[Rotterdam]]om v Evropi. Pomembno je, da obravnava velike količine ekonomsko privlačnega splošnega in projektnega tovora ter razsuti tovor. Antwerpenski pomoli s petimi naftnimi rafinerijami so sedež ogromne koncentracije petrokemične industrije in sicer drugega petrokemijskega grozda v Houstonu v Teksasu. Proizvodnja električne energije je tudi pomembna dejavnost s štirimi jedrskimi elektrarnami v Doelu, konvencionalno elektrarno v Kallu, pa tudi nekaj manjših obratov kombiniranega cikla. V severnem delu pristaniške cone je vetrna elektrarna. Obstajajo načrti za razširitev v obdobju 2014-2020 <ref name="sustainableportofantwerp">{{cite web|url=http://www.sustainableportofantwerp.com/en/content/people/wind-farm|archive-url=https://web.archive.org/web/20140430023952/http://www.sustainableportofantwerp.com/en/content/people/wind-farm |archive-date=2014-04-30 |dead-url=yes|title=Wind farm | Sustainable Port of Antwerp|accessdate=2 August 2015}}</ref>. Stari belgijski pristani iz ''modrega'' naravnega kamna, ki mejijo na Šeldo na razdalji 5,6 km severno in južno od mestnega središča, so ohranjeni zaradi svoje sentimentalne vrednosti in se uporabljajo predvsem za potniške ladje in kratke ladijske prevoze.
Druga odlična gospodarska panoga v Antwerpnu je trgovina z [[diamant]]i, ki poteka v glavnem znotraj okrožja diamantov. Mesto ima štiri diamantne borze: Diamond Club v Antwerpnu, Beurs voor Diamanthandel, Antwerpsche Diamantkring in Vrije Diamanthandel. <ref name="awdc">{{cite web|url=https://www.awdc.be/en/industry |title=The industry | Antwerp World Diamond Centre |publisher=awdc.be |accessdate=2 August 2015 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626114400/https://www.awdc.be/en/industry |archivedate=26 June 2015 }}</ref> Po drugi svetovni vojni so družine velike Hasidske judovske skupnosti obvladovale antwerpensko industrijo trgovanja z diamanti, v zadnjih dveh desetletjih pa postajajo indijski <ref name="Stefangeens.com">{{cite web|url=http://www.stefangeens.com/wsj.html |title=WSJ: Indians Unseat Antwerp's Jews As the Biggest Diamond Traders |publisher=Stefangeens.com |date=27 May 2003 |accessdate=15 September 2011}}</ref> in maronitski kristjani iz Libanona in Armenije kot trgovci vedno bolj pomembni. Antwerpenski svetovni diamantni center, naslednik Hoge Raad voor Diamant, igra pomembno vlogo pri določanju standardov, ki urejajo poklicno etiko, usposabljanje in spodbujanje interesov Antwerpa kot glavnega mesta industrije diamantov.
== Kultura ==
Antwerpenski umetniški ugled v 17. stoletju je temeljil na njegovi slikarski šoli, z znanimi predstavniki med njimi Rubens, Van Dyck, Jordaens, oba Teniersa in mnogi drugi.
[[File:Antwerpstreetcorner.jpg|thumb|Eden od mnogih Marijinih kipov na vogalih antwerpenskih ulic]]
[[Slika:Antwerpen from Scheldt.jpg|thumb|350px|Pogled na Antwerpen z drugega brega Šelde]]
Neformalno, večina Antwerpencev vsak dan govorijo anteerpenščino, narečje, ki ga nizozemski govorci poznajo kot drugačnega od drugih brabantskih narečij s svojo značilno izgovorjavo samoglasnikov. Gledališče ''Echt Antwaarps'' ('Pravo antwerpensko gledališče') ima predstave v narečju
=== Lokalni proizvodi ===
Antwerpen je znan po svojih lokalnih izdelkih. Avgusta vsako leto poteka Bollekesfeest. To je razstava domačih izdelkov, kot je Bolleke, jantarno pivo iz pivovarne De Koninck. Sokovi iz Mokatina, ki jih je pripravil Confiserie Roodthooft, Elixir D'Anvers, lokalno izdelan liker, lokalno pražena kava iz Koffie Verheyen, sladkor iz Candico, soljene sledi Poolster in konjsko meso Equinox, so drugi primeri lokalnih specialitet. Eden od najbolj znanih izdelkov mesta so njegovi piškoti, ''Antwerpen Handjes''. Običajno narejeni iz testa z mandlji ali mlečno čokolado simbolizirajo blagovno znamko in folkloro Antwerpna. Lokalne izdelke zastopa neprofitna organizacija, Streekproducten Provincie Antwerpen.
=== Misijoni za pomorščake ===
V Antwerpnu imajo sedež številni krščanski misijoni za pomorščake, predvsem na Italiëlei.. Ti so Misijon pomorščakov, Britansko in mednarodno mornarsko društvo, Finski pomorski misijon, Norveški Sjømannskirken in Apostleship of the Sea. Imajo kavarne, organizirajo kulturne in družabne dejavnosti ter verske obrede.
== Mednarodni odnosi ==
=== Pobratena mesta ===
*{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]], [[Nizozemska]], 1940
*{{ikonazastave|Francija}} [[Mulhouse]], [[Francija]], 1954
Vrstica 56 ⟶ 201:
*{{ikonazastave|Španija}} [[Barcelona]], [[Španija]], 1997
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ludwigshafen]], Nemčija, 1998
=== Partnerska mesta ===
*{{flagicon|SUR}} Paramaribo, Suriname
*{{flagicon|RSA}} [[Durban]], Južnoafriška republika
== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Belgiji]]
* [[seznam pristanišč v Belgiji]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
*Lindemann, Mary. The Merchant Republics: Amsterdam, Antwerp, and Hamburg, 1648-1790 (Cambridge University Press, 2014) 356 pp.
*Van der Wee, Herman. The Growth of the Antwerp Market and the European Economy (14th–16th Centuries) (The Hague, 1963)
*Richard Stillwell, ed. Princeton Encyclopedia of Classical Sites, 1976: "Antwerp Belgium"
==Zunanje povezave==
{{commons category|Antwerp}}
{{wikivoyage}}
* [http://www.antwerpen.be/ Official website]
* [http://www.visitantwerp.be/ Tourism Antwerp]
{{European Capital of Culture}}
{{svetovna prestolnica knjige}}
[[Kategorija:Mesta v Belgiji]]
| |||