Adelma Vay de Vaya: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 49:
Razumljivo je, da v času pred rojstvom [[psihoanaliza|psihoanalize]] tovrstnih [[fenomen]]ov še niso razumeli kot manifestacijo nezavednih sil v človeku, ki se med medialnim pisanjem izlije na [[papir]], zato so jih povezovali z duhovi in drugimi višjimi bitji, ki naj bi s pomočjo senzibilnega medija vstopali v stik z ljudmi. Takega prepričanja je bila tudi Adelma, ki v svojih dnevnikih omenja najrazličnejše duhove, s katerimi je med medialnim pisanjem stopila v stik.
Kljub nelagodju, ki je spremljalo njena prva srečanja z medialnim pisanjem, pa je Adelma kasneje, ob zvesti podpori svojega moža, s tovrstnimi poskusi nadaljevala. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 13)</ref>
 
 
Pri tem velja poudariti, da je bil v tistem času odnos do t. i. paranormalnih pojavov precej drugačen kot danes. Na splošno je namreč prevladovalo mnenje, da razni nepojasnjeni fenomeni niso nekaj a priori "paranormalnega" ampak se takšni zdijo predvsem zaradi tega, ker pozitivni [[znanost]]i, na tedanji stopnji razvoja, tega še ni uspelo na znanstven način razložiti, kar pa se utegne v prihodnosti spremeniti. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 13) </ref>
Vrstica 71 ⟶ 70:
{{Main|Duh, sila, snov}}
 
V knjigi avtorica obravnava t. i. Duhovni princip, t.jtj. Boga, ki po njenem preprečanju zaobjema v sebi najvišjo potenco, najvišji um in inteligenco, kakor tudi najvišjo silo, ki leži v Njegovi neomejeni volji in vibracijah, najvišjo potenco snovi, ki je prasvetloba. Iz tega trojega, duha, sile, prasvetlobe, izhaja vse prek zgostitev in preobrazb, ki jih imenujemo stvaritve. Od najmanjših prašnih delcev pa vse do najvišjega duha je vse duh, sila in snov; ti so zatorej v svojih učinkih eno.
 
Iz Duha se prek postopnega depotenciranja oblikujejo nižje ravni vesolja, vse dokler ne pride do nastanka sveta, v katerem živimo zdaj; ker je manifestni svet najnižja depotenca Duha, pomeni tudi točko obrata, od koder se začenja proces vnovičnega potenciranja, prek katerega se bo človek postopoma poduhovil in se povrnil v izvorno stanje. Kako je treba razumeti pojma potence in depotence, v knjigi pojasnjuje primerjava s homeopatskim zdravilstvom, ki deluje po naslednjem principu: večja kot je potenca oziroma razredčitev neke substance v zdravilu, manj je v njej prisotna informacija o dejanski snovi in - paradoksalno - toliko močneje zdravilo učinkuje. Z drugimi besedami: razmerje med močjo zdravila in prisotnostjo določene substance v njem je obratno sorazmerno. Po istem načelu je treba razumeti tudi ontološko hierarhijo vesolja: višja kot je stopnja potence sveta, manj je v njej snovne razsežnosti in večja je njena duhovna realnost, in seveda obratno. <ref>Največja slovenska spiritualistka (Zdenko Kodrič: tednik 7DNI - sreda, 25. april 2012)</ref>
Vrstica 112 ⟶ 111:
* [http://www.wegbegleiter.ch/gkrst/gksadel1.htm nemška stran]
*[http://www.wegbegleiter.ch/ nemška stran]
 
 
{{normativna kontrola}}