Giovanni Gentile: Razlika med redakcijama

Njegov sodobnik [[Benedetto Croce]] je o Gentilu zapisal : »''Gentile ima čast, da je eden največjih novoheglijancev v zgodovini zahodne filozofije, in sramoto, saj je bil glavni filozof fašizma v Italiji''«. Njegov filozofski temelj, na katerem je oblikoval svojo idejo za fašizem, je bil zgrajen na njegovem razumevanju [[ontologija|ontologije]] in [[epistemologija|epistemologije]], zaradi česar je tudi zavračal [[individualizem|individualizem]] in je bil bolj naklonjen [[kolektivizem|kolektivizmu]]. V tem sistemu bi imela država vlogo avtoritete in bi bila povezovalni člen svojih prebivalcev. Gentile je v svoji ureditvi predvideval, da bi bili vsi ljudje eno, del celote, ne bi bilo razlik med posameznikom in družbo. Posamezniki so deli države, skupaj tvorijo celoto, kar je država sama. To so temeljne ideje fašizma. Zaradi njegovega [[aktualizem (filozofija)|aktualističnega]] sistema je bil poznan po Evropi že za čas svojega  življenja. Glavni člen Gentilovega idealizma je bilo »čisto dejanje«. To dejanje naj bi bilo osnova vseh človeških izkušenj, ustvarilo naj bi »fenomenalen svet«.  Aktualni idealizem: Gentile je s tem razmišljanjem razbil razlike med objektivnim in subjektivnim, med posameznim in ostalim, med razmišljanjem ter dejanjem. Objekt je samo zunanja entiteta napram subjektu, čeprav sta oba del iste duševne realnosti.

 

 

Začetna točka Gentilove filozofije je idealistično načelo »ideal realnosti« oziroma ideja realnosti, ki trdi da je realnost vedno realna tako, kot jo doživlja živo bitje. Zavrača idejo, da imamo lahko dostop do objektivne realnosti, ki obstaja izven uma.