Giovanni Gentile: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m
{{wikificiraj}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Giovanni Gentile''', [[Italijani|italijanski]] [[filozof]], [[učitelj]], [[fašizem|fašistični]] [[politik]], * [[30. maj]] [[1875]], [[Castelvetrano]], [[Italija]], † [[15. april]] [[1944]], [[Firence]], Italija]]. Gentile je bil italijanski filozof, eden zadnjih predstavnikov [[heglijanstvo|heglijanske]] paradigme, predavatelj zgodovine in filozofije na večih italijanskih univerzah ter skrajni desničarski politik. Sam sebe je nazival za filozofa fašizma,saj je s svojimi idejami in razmišljanjem utemeljil fašistično mentaliteto. [[Benito Musslini|Mussolinijev]] esej ''[[Fašistična doktrina]]'' (La dottrina del fascismo, 1932) je v glavnem Gentilejevo delo. Svoje kolege in študente je spodbujal k študiju [[Georg Hegel|Heglovega]] [[idealizem|idealizma]]. Italijanska filozofija je bila po njegovi zaslugi med obema vojnama ena zadnjih nosilk heglijanske filozofske paradigme. Razvil je tudi svoj način razmišljanja, katerega je poimenoval »dejanski idealizem«, ki je bil opisan kot »subjektiven ekstrem idealistične tradicije«.
 
Kot minister Mussolinijeve vlade je bil avtor fašistične reforme šolstva, ki je pri [[Primorci|Primorskih Slovencih]] znana pod imenom [[Gentilejeva reforma]]. Sprejeta je bila 1. oktobra 1923, v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) pa je bila objavljena 24. oktobra istega leta. Ta je bila del fašističnega načrta raznarodovanja aneksiranega slovenskega in hrvaškega ozemlja ali točneje [[Etnocid|etnocida]] nad [[Slovenci v Italiji|Slovenci]] in Hrvati v Italiji. Na osnovi tega načrta so ukinili vse slovenske in hrvaške šole, ki so do takrat še uspele ohraniti pouk v maternem jeziku (več kot 400) in namesto njih vpeljali učenje italijanščine, kar so izvajali na najbolj grobe načine celo pretepanjem in zapiranjem, znani so tudi primeri pljuvanja v usta učencem ipd. Vse slovenske učitelje, ki niso zbežali v Jugoslavijo ali drugam po svetu, so konfinirali (izselili pod kontrolo policije) na jug Italije v njim povsem tuje okolje.
 
== Življenje in delo ==
 
Giovanni Gentile je bil rojen  v mestu [[Castelvetrano]] na [[Sicilija|Siciliji]]. Zgledoval se je po italijanskih intelektualcih kot so [[Giuseppe Mazzini]], [[Antonio Rosmini]], [[Vincenzo Gioberti]],[[Bertrando Spaventa]]. Nanj pa so močno vplivali nemški filozofi kot so [[Karl Marx|Marx]], [[Georg Hegel|Hegel]] in [[Johann Gottlieb Fichte|Fichte]]. Po veroizpovedi je bil [[krščanstvo|kristjan]], čeprav se je sam večkrat opredelil za [[ateizem|ateista]].
 
Sam sebe je nazival za filozofa fašizma, saj je s svojimi idejami in razmišljanjem utemeljil fašistično mentaliteto. [[Benito Musslini|Mussolinijev]] esej ''[[Fašistična doktrina]]'' (La dottrina del fascismo, 1932) je v glavnem Gentilejevo delo. Svoje kolege in študente je spodbujal k študiju [[Georg Hegel|Heglovega]] [[idealizem|idealizma]]. Italijanska filozofija je bila po njegovi zaslugi med obema vojnama ena zadnjih nosilk heglijanske filozofske paradigme. Razvil je tudi svoj način razmišljanja, katerega je poimenoval »dejanski idealizem«, ki je bil opisan kot »subjektiven ekstrem idealistične tradicije«.
 
Kot minister Mussolinijeve vlade je bil avtor fašistične reforme šolstva, ki je pri [[Primorci|Primorskih Slovencih]] znana pod imenom [[Gentilejeva reforma]]. Sprejeta je bila 1. oktobra 1923, v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) pa je bila objavljena 24. oktobra istega leta. Ta je bila del fašističnega načrta raznarodovanja aneksiranega slovenskega in hrvaškega ozemlja ali točneje [[Etnocid|etnocida]] nad [[Slovenci v Italiji|Slovenci]] in Hrvati v Italiji. Na osnovi tega načrta so ukinili vse slovenske in hrvaške šole, ki so do takrat še uspele ohraniti pouk v maternem jeziku (več kot 400) in namesto njih vpeljali učenje italijanščine, kar so izvajali na najbolj grobe načine celo pretepanjem in zapiranjem, znani so tudi primeri pljuvanja v usta učencem ipd. Vse slovenske učitelje, ki niso zbežali v Jugoslavijo ali drugam po svetu, so konfinirali (izselili pod kontrolo policije) na jug Italije v njim povsem tuje okolje.
 
Med njegovo akademsko kariero je predaval na več univerzah: