Obdobje Džomon: Razlika med redakcijama

Obseg uporabe hortikulturnih in zgodnjih kmetijskih tehnik je vprašljiv, a je tudi videnje [[Ljudstvo Džomon|džomonskega ljudstva]] kot lovce-nabiralce verjetno precej poenostavljeno. Obstajajo dokazi, da so skrbeli za drevesa, iz katerih so znali pridobivati lak in nabirali oreške, gojili pa naj bi tudi [[Soja|sojo]], [[Navadna konoplja|konopljo]], [[Perilla|perillo]], [[fižol azuki]] in buče. Sorta udomačene breskve se pojavi pred 6400-6700 leti. Ukvarjali naj bi se tudi zs požigalnim poljedelništvom, predvsem kultivacijo riža, ječmena in ajde.

Po 1.500 pr. n. št. se je podnebje ohladilo, prebivalstvo pa se je hitro krčilo, zato je najdbišč manj. Zaradi povečanega stika s [[Korejski polotok|Korejskim polotokom]] se na Kjušuju pojavi novi tip naselbin z začetkom okoli leta 900 pr. n. št. Novi priseljenci so s seboj prinesli namakalno/vlažno vzgajanje riža, metalurgijo brona in železa, pa tudi nov slog lončarstva ''[[Mumun lončarstvo|mumun]]''. Novi prišleki naj bi sobivali z ljudstvoma Džomon in Jajoj vsaj 1.000 let. Po celotnem otočju, razen na Hokaidu, nova kultura kmetovalcev iz [[Ljudstvo Jajoj|ljudstva Jajoj]] nadomesti končni Džomon. Na Hokaidu se džomonska kultura nadaljuje zs po-Džomonom in epi-Džomonom, nazadnje pa okoli 7. stoletja s [[Kultura Sacumon|kulturo Sacumon]].