Obdobje Džomon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luka11235 (pogovor | prispevki)
dodajanje vsebine
Vrstica 7:
Obdobje Džomon lahko razdelimo na več podobdobij:
 
=== '''Začetna in prva faza''' (14.000 - 4.000 pr. n. št.) ===
'''Začetna in prva faza''': Sledovi paleolitske kulture s kamnitim orodjem na območju Japonske segajo okoli 35.000 let v preteklost. V času začetne faze pred 16.000 leti je bila Japonska zelo verjetno še vedno polotok s kopensko povezavo preko [[Hokaido|Hokaida]]. Ob koncu zadnje poledenitve pred 12.000 leti se je morska gladina dvignila in najbližje kopno na [[Korejski polotok|Korejskem polotoku]] je bilo kar 190 kilometrov stran od najjužnejšega otoka [[Kjušu|Kjušuja]]. To je dovolj blizu, da je Japonska ostala pod vplivom celinskega dogajanja, in hkrati dovolj daleč, da se je lahko razvijala tudi povsem neodvisno.
 
Konec ledene dobe je pomenil velike spremembe v vegetaciji. Jugozahodni [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]] so preraščale širokolistne kritosemenke, na severovzhodu Honšuja in na Hokaidu pa so prevladovale listaste kritosemenke in iglavci. Mnoga drevesa, kot so bukev, hrast, kostanj in divji kostanj, so proizvajala užitne oreške in želode, ki so bili zadosten vir energije za živali in ljudi. V severovzhodna morja je morski tok [[Ojašio]] s severa prinašal obilje morske hrane, med drugim tudi lososa. V naselbinah ob Pacifiku in Japonskem morju so se prehranjevali tudi s školjkami, za sabo pa puščali velika odlagališča lupin, ki so jih arheologi kasneje uporabljali za raziskave. Drugi omembe vredni viri energije so tudi srna sika, merjasec, jamu podobne gomoljnice in sladkovodne ribe. Prebivalstvo se je zgostilo ob visoko produktivnih listopadnih gozdovih srednjega in severnega Honšuja, džomonske najdbe pa se razprostirajo od Hokaida do rjukjuškega otočja.
 
==== Zgodnje lončarstvo ====
Najstarejše najdbe iz lončevine so nastale še pred džomonskim časom (najdbišče 1 [[Odaj Jamamoto]], Kamikuroiva, jama Fukuj). Mnogi verjamejo, da so proizvodnjo izumili na azijski celini pred približno 20.000 leti ([[jama Šjanren]]), kasneje pa se je znanje preneslo tudi v okolico. [[Džomonsko lončarstvo]] je potiskano z značilnim vzorcem vrvi, ki je bil odtisnjen še v vlažno glino. Lončarstvo iz tega obdobja se sicer pojavi v več kot 70 slogih z mnogimi lokalnimi variantami. Starodavnost teh najdb so spoznali šele z uvedbo metode [[Ogljično datiranje|ogljičnega datiranja]]. Najzgodnejše posodje je bilo majhno z zaobljenim dnom, visoko 10-50 cm. Uporabljalo se je za vretje hrane in morda tudi shranjevanje pred kuho. Ker so bili prebivalci japonskega otočje lovci in nabiralci, so potrebovali majhno lončevino, ki so jo enostavno prenašali s seboj. Z večanjem prostornine kasnejših kosov posodja se je zanje verjetno začel nov slog življenja brez stalnega preseljevanja. Pojavi se bolj zapleten stil dekoracije, valujoči rob in ravno dno, da se jih lahko postavi na ravne površine. Tedanji prebivalci japonskega otočja so bili verjetno pol-selivci in lovci-nabiralci kljub pojavi večjega posodja, saj je bilo naravnih virov za prehranjevanje dovolj za približno 20.000 ljudi, ki naj bi na otočju živelo. Uporabljali so orodje iz klesanega in poliranega kamna, pasti in loke, vešči so bili v obalnem in globokomorskem ribolovu.
 
==== Zgodnje kmetijstvo ====
Obseg uporabe hortikulturnih in zgodnjih kmetijskih tehnik je vprašljiv, a je tudi videnje [[Ljudstvo Džomon|džomonskega ljudstva]] kot lovce-nabiralce verjetno precej poenostavljeno. Obstajajo dokazi, da so skrbeli za drevesa, predvsem za proizvodnjo laka in oreškov, gojili pa naj bi tudi sojo, konopljo, perillo, azuki in buče. Sorta udomačene breskve se pojavi pred 6400-6700 leti.
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]