Étienne Cabet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 45:
}}
 
'''Étienne Cabet''' je bil [[Francozi|francoski]] politični [[filozof]], antimonarhist in[[utopični socializem|utopični socialist]], * [[1. januar]] [[1988]], [[Dijon]], [[Côte-d'Or]], [[Francija]], † [[9. november]], [[St. Louis]], [[Missouri]], [[ZDA]]. Bil je ustanovitelj političnega gibanja z imenom Ikarijanstvo[[ikarijanstvo]]. Njegov cilj je bil zamenjati kapitalistično proizvodnjo z delavskimi zadrugami. Postal je eden najbolj znanih zagovornikov socializma tistega časa.
 
== Življenje in delo ==
Cabet se je rodil 1. januarja leta 1788 v Dijonu v francoskem departmaju Côte-d'Or. Maja leta 1812 je diplomiral iz prava in se štiri leta pozneje preselil v Pariz, kjer je delal za Felixa Nicoda, bogatega in vplivnega odvetnika, ki je imel zveze z nasprotniki monarhije Bourbonovanti-monarhisti. Cabet se je z njimi močno povezal ter začel kariero politično-družbenega aktivista, ki se ji je posvečal celo svoje nadaljnje življenje. Sodeloval je v revoluciji leta 1830 in bil za nagrado imenovan za generalnega državnega tožilca na [[Korzika|Korziki]] in za predstavnika v nižjem domu parlamentafrancoske skupščine. Kmalu je bil odstavljen s tega položaja zaradi napada na vladne konservativce v delu ''Zgodovina revolucije 1830'' (1832). Hitro je postal razočaran nad vladavino [[Ludvik Filip I.|Ludvika Filipa I.]], zato je leta 1833 pod njegovim okriljem začel izhajati protivladni časopis ''Popularno''. Zaradi porasta revolucionarnih idej, izraženih v tem časopisu, je leta 1834 odšelzbežal v Anglijo, da bi se izognil smrtni obsodbi. Do vrnitve v Francijo leta 1839 je močno pod vplivom [[Robert Owen|Roberta OwnaOwena]] in [[Thomas More|Thomasa Mora]] (ter njegovega dela ''Utopija''), napisal tudi dve knjigi: ''Popularno zgodovino francoske revolucije'' (1839) in svoje najbolj znano delo, novelo ''Potovanja in avanture lorda Williama Carisdalla v Ikarijo'' (objavljeno leta 1840). V Franciji je zagovarjal komunistično socialno in politično gibanje, leta 1841 je oživil časopis ''Popularno'', ki je bil najbolj bran med francoskim delavskim slojem, vplival je na številne socialistične mislece in pisatelje. 3. februarja leta 1848 je okoli 70 Cabetovih privržencev zapustilo francoski [[Le Havre]], da bi na milijon hektarjev velikem ozemlju v južnem Denton Countyju v Teksasu[[Teksas]]u ustvarili okolje s komuno, kot ga opisuje ta novela. Njihovo prizadevanje je bilo ustvariti Obljubljeno deželo oziroma raj na Zemlji. Sklenili so [[družbena pogodba|družbeno pogodbo]], ki je Cabeta določala za vodjo njihove skupnosti. Maja istega leta so prispeli na želeno ozemlje, a so ugotovili, da je njihovega le ena desetina predvidenega ozemlja, in še ta je lahko njihova le pod številnimi nemogočimi pogoji. RazočaraniNevajeni intamkajšnjega bolehni od malarijepodnebja so se preživeli naseljenci razočarani in bolehni od [[malarija|malarije]] vrnili v [[New Orleans]], kjer se jim je pridružil Cabet z drugo, novo skupino Ikarijancev, ki so prispeli iz Francije. Kasneje tega meseca je del ikarijanske skupnosti odpotoval na sever v mesto Nauvoo v državi Illinois, ki so ga 2 leti prej zapustili Mormoni[[mormoni]]. Ob vrnitvi v New Orleans so Cabetu sporočili, da bi bilo izpraznjeno mesto idealna lokacija za novo ikarijansko skupnost. Cabet je z 280 podporniki zapustil New Orleans in prispel v Nauvoo 15. marca leta 1849 ter tam ustanovil skupnost s kmetijsko zadrugo. Nauvoojska skupnost pa je imela veliko finančnih in ostalih težav že od začetka, predvsem so Cabetu zamerili občasno avtoritarno in diktatorsko vedenje, ko je s serijo ediktov in popolno podrejenostjo ljudstva želel rešiti krizo. Cabet je tudi predlagal, da se ga razglasi za predsednika za obdobje štirih let, s čimer se veliko ljudi ni strinjalo. Maja leta 1851 se je moral Cabet tudi vrniti v Francijo, da bi poravnal obtožbe goljufije zoper sebe pri promociji ameriških ikarijanskih projektov. Po zmagi nad obtožbami se je vrnil v Nauvoo in leta 1854 postal državljan ZDA. A jeseni leta 1856 je nauvoojska skupnost razpadla zaradi finančnih problemov in številnih notranjih prepirov. Cabet je s 180 preostalimi privrženci šel v St. Louis v Missouriju, da bi ustanovil novo, že tretjo skupnost. Teden po prispetju, 8. novembra leta 1856, je umrl. Ikarijanske skupnosti so v Združenih državah obstajale še do leta 1898.
 
Cabet se je rodil 1. januarja leta 1788 v Dijonu v francoskem departmaju Côte-d'Or. Maja leta 1812 je diplomiral iz prava in se štiri leta pozneje preselil v Pariz, kjer je delal za Felixa Nicoda, bogatega in vplivnega odvetnika, ki je imel zveze z nasprotniki monarhije Bourbonov. Cabet se je z njimi močno povezal ter začel kariero politično-družbenega aktivista, ki se ji je posvečal celo svoje nadaljnje življenje. Sodeloval je v revoluciji leta 1830 in bil za nagrado imenovan za generalnega državnega tožilca na Korziki in za predstavnika v nižjem domu parlamenta. Kmalu je bil odstavljen s tega položaja zaradi napada na vladne konservativce v delu Zgodovina revolucije 1830 (1832). Hitro je postal razočaran nad vladavino Ludvika Filipa I., zato je leta 1833 pod njegovim okriljem začel izhajati protivladni časopis Popularno. Zaradi porasta revolucionarnih idej, izraženih v tem časopisu, je leta 1834 odšel v Anglijo, da bi se izognil smrtni obsodbi. Do vrnitve v Francijo leta 1839 je močno pod vplivom Roberta Owna in Thomasa Mora (ter njegovega dela Utopija), napisal tudi dve knjigi: Popularno zgodovino francoske revolucije (1839) in svoje najbolj znano delo, novelo Potovanja in avanture lorda Williama Carisdalla v Ikarijo (objavljeno leta 1840). V Franciji je zagovarjal komunistično socialno in politično gibanje, leta 1841 je oživil časopis Popularno, ki je bil najbolj bran med francoskim delavskim slojem, vplival je na številne socialistične mislece in pisatelje. 3. februarja leta 1848 je okoli 70 Cabetovih privržencev zapustilo Le Havre, da bi na milijon hektarjev velikem ozemlju v južnem Denton Countyju v Teksasu ustvarili okolje s komuno, kot ga opisuje ta novela. Njihovo prizadevanje je bilo ustvariti Obljubljeno deželo oziroma raj na Zemlji. Sklenili so družbeno pogodbo, ki je Cabeta določala za vodjo njihove skupnosti. Maja istega leta so prispeli na želeno ozemlje, a so ugotovili, da je njihovega le ena desetina predvidenega ozemlja, in še ta je lahko njihova le pod številnimi nemogočimi pogoji. Razočarani in bolehni od malarije so se preživeli naseljenci vrnili v New Orleans, kjer se jim je pridružil Cabet z drugo skupino Ikarijancev, ki so prispeli iz Francije. Kasneje tega meseca je del ikarijanske skupnosti odpotoval na sever v mesto Nauvoo v državi Illinois, ki so ga 2 leti prej zapustili Mormoni. Ob vrnitvi v New Orleans so Cabetu sporočili, da bi bilo izpraznjeno mesto idealna lokacija za novo ikarijansko skupnost. Cabet je z 280 podporniki zapustil New Orleans in prispel v Nauvoo 15. marca leta 1849 ter tam ustanovil skupnost s kmetijsko zadrugo. Nauvoojska skupnost pa je imela veliko finančnih in ostalih težav že od začetka, predvsem so Cabetu zamerili občasno avtoritarno in diktatorsko vedenje, ko je s serijo ediktov in popolno podrejenostjo ljudstva želel rešiti krizo. Cabet je tudi predlagal, da se ga razglasi za predsednika za obdobje štirih let, s čimer se veliko ljudi ni strinjalo. Maja leta 1851 se je moral Cabet tudi vrniti v Francijo, da bi poravnal obtožbe goljufije zoper sebe pri promociji ameriških ikarijanskih projektov. Po zmagi nad obtožbami se je vrnil v Nauvoo in leta 1854 postal državljan ZDA. A jeseni leta 1856 je nauvoojska skupnost razpadla zaradi finančnih problemov in številnih notranjih prepirov. Cabet je s 180 preostalimi privrženci šel v St. Louis v Missouriju, da bi ustanovil novo skupnost. Teden po prispetju, 8. novembra leta 1856, je umrl. Ikarijanske skupnosti so v Združenih državah obstajale še do leta 1898.
 
== Nazori, načela in mišljenje ==
 
Cabet je svoj model utopične družbe na temelju [[komunizem|komunizma]] predstavil v svoji najslavnejši knjigi ''Potovanja in avanture lorda Williama Carisdalla v Ikarijo'', kjer je opisal svoje idealno mesto, in si pridobil simpatije številnih francoskih delavcev, ki so si tako družbeno ureditev predstavljali kot idealno. Knjiga je pravzaprav refleksija Morove ''Utopije'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] romantike. Cabetova filozofija je temeljila na ideji, da okolje določa in izoblikuje človeško naravo in da bi bili ljudje, ki so sami po sebi racionalni in pravični, sposobni ustvariti popolno družbeno skupnost, če bi bili postavljeni v ustrezno okolje, ki je preprosto, čisto in čim bližje naravi. Rešitev za človeške pomanjkljivosti je po Cabetu vrnitev k preprostemu, primitivnemu gospodarstvu, kjer zasebna lastnina in sebičnost nikoli nista obstajalaobstajali.
 
Cabet je prvi človek, ki je sebe označil za komunista (leta 1840). Verjel je tudi, da se [[krščanstvo]] in komunizem ne izključujeta, kot je splošno mnenje ljudi, saj oba poudarjata bratstvo in enakost ljudi, sočutnost in strmenje k skupnemu dobremu ter pacifizem. [[Jezus Kristus|Kristusa]] je označil za komunista v skupnosti svojih apostolov. Svoje poglede na krščanstvo in komunizem je predstavil v delu ''Pravo krščanstvo po Jezusu Kristusu'', ki opisuje Kristusovo težnjo po vzpostavitvi družbene enakosti.
 
Cabet je verjel, da je družbeni napredek mogoče doseči s sposobno oblastjo in kvalitetno izobrazbo obeh spolov. Njegovo delovanje in ideje so imele vpliv tudi na druge pomembne socialistične pisatelje in filozofe, na primer na [[Karel Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]].
 
== Dela ==
* ''Zgodovina revolucije 1830 in razjasnitev ter razlaga situacije z revolucijami 1789, 1792, 1799, 1804 in restavracijo'' (Histoire de la Révolution de 1830 et situation présente expliquée et éclairée par les révolutions de 1789, 1792, 1799, 1804 et par la Restauration, 1832);
 
* ''Potovanja in avanture Lorda Williama Carisdalla na Ikariji'' (Voyages et aventures de Lord William Carisdall en Icarie, objavljeno pod psevdonimom, 1839);
Histoire de la Révolution de 1830 et situation présente expliquée et éclairée par les révolutions de 1789, 1792, 1799, 1804 et par la Restauration, 1832 / Zgodovina revolucije 1830 in razjasnitev ter razlaga situacije z revolucijami 1789, 1792, 1799, 1804 in restavracijo (1832)/
* ''Kako sem postal komunist'' (Comment je suis communiste, 1840);
 
* ''Popularna zgodovina francoske revolucije od 1989 do 1830'' (Histoire populaire de la Révolution française de 1789 à 1830, 1840);
Voyages et aventures de Lord William Carisdall en Icarie, 1839 (publié sous un pseudonyme) / Potovanja in avanture Lorda Williama Carisdalla na Ikariji (1839)/
* ''Potovanje na Ikarijo'' (Voyage en Icarie, 1842);
 
* ''Ženska, njena nesreča v aktualni družbi in sreča v komunistični družbi'' (La Femme, son malheureux sort dans la société actuelle, son bonheur dans la communauté, 1844);
Comment je suis communiste, 1840 /Kako sem komunist (1840)/
* ''Delavec, njegova sedanja beda, njen vzrok in zdravilo, njegova bodoča sreča v komunizmu, sredstva za njegovo vzpostavitev'' (L’Ouvrier, ses misères actuelles, leur cause et leur remède, son futur bonheur dans la communauté, moyens de l’établir, 1846);
 
* ''Pravo krščanstvo po Jezusu Kristusu'' (Le Vrai Christianisme suivant Jésus-Christ, 1846);
Histoire populaire de la Révolution française de 1789 à 1830, 1840 / Popularna zgodovina francoske revolucije od 1989 do 1830 (1840)/
* Realizacija komune v Ikariji (Réalisation de la communauté d’Icarie, 1847 / Realizacija komune v Ikariji (1847)/.
 
Voyage en Icarie, 1842 ; rééd. Paris, Dalloz, 2005, 620 p. / Potovanja na Ikario/
 
La Femme, son malheureux sort dans la société actuelle, son bonheur dans la communauté, 1844 / Ženska, njena nesreča v aktualni družbi in sreča v komunistični (1844)/
 
L’Ouvrier, ses misères actuelles, leur cause et leur remède, son futur bonheur dans la communauté, moyens de l’établir, 1846 / Delavec, njegova sedanja beda, njen vzrok in zdravilo, njegova bodoča sreča v komunizmu, sredstva za njegovo vzpostavitev (1846)/
 
Le Vrai Christianisme suivant Jésus-Christ, 1846 / Pravo krščanstvo po Jezusu Kristusu (1846)/
 
Réalisation de la communauté d’Icarie, 1847 / Realizacija komune v Ikariji (1847)/
 
== Viri ==
*Étienne Cabet (1788-1856), le temps de l’utopie communiste.[internet]. Dostopno na naslovu: https://blogs.mediapart.fr/edition/la-revue-du-projet/article/230516/etienne-cabet-1788-1856-le-temps-de-l-utopie-communiste-par-francois-fourn
*Etienne Cabet. [internet]. Dostopno na naslovu: https://fr.wikipediatshaonline.org/wikihandbook/online/articles/%C3%89tienne_Cabetfca05
 
*Icaria.[internet]. Dostopno na naslovu: http://brbl-archive.library.yale.edu/exhibitions/utopia/uc11.html
Étienne Cabet (1788-1856), le temps de l’utopie communiste.[internet]. Dostopno na naslovu: https://blogs.mediapart.fr/edition/la-revue-du-projet/article/230516/etienne-cabet-1788-1856-le-temps-de-l-utopie-communiste-par-francois-fourn
*Étienne Cabet et la cité d’Icarie. [internet]. Dostopno na naslovu: https://comptoir.org/2015/02/11/experience-socialisme-utopique-en-amerique-etienne-cabet-et-la-cite-dicarie/
 
Etienne*François FOURN, Étienne Cabet ou le temps de l’utopie. [internet]. Dostopno na naslovu: https://tshaonlinerh19.revues.org/handbook/online/articles/fca054851
 
Icaria.[internet]. Dostopno na naslovu: http://brbl-archive.library.yale.edu/exhibitions/utopia/uc11.html
 
Etienne Cabet. [internet]. Dostopno na naslovu: https://fr.wikipedia.org/wiki/%C3%89tienne_Cabet
 
Étienne Cabet et la cité d’Icarie. [internet]. Dostopno na naslovu: https://comptoir.org/2015/02/11/experience-socialisme-utopique-en-amerique-etienne-cabet-et-la-cite-dicarie/
 
Etienne Cabet. [internet]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/%C3%89tienne_CabetLectures
 
François FOURN, Étienne Cabet ou le temps de l’utopie. [internet]. Dostopno na naslovu: https://rh19.revues.org/4851
 
==Sklici==
Vrstica 103 ⟶ 84:
{{DEFAULTSORT:Cabet, Étienne}}
[[Kategorija:Francoski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]]
[[Kategorija:Utopični socialisti]]