Mesta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
Španski kralj [[Alfonz X. Kastiljski]] (1252–1284) je leta 1273 ustanovil Častivredno skupščino Meste (špansko ''El Honrado Consejo de la Mesta'' ali skrajšano ''La Mesta''), vplivno profesionalno združenje rejcev ovac [[Kraljevina Kastilija in León|Kraljevine Kastilije in Leóna]], ki so se ukvarjali s [[transhumantna paša|transhumantno pašo]]. [[Katoliška kralja]] (1474–1516) sta utrdila pravno moč in razširila privilegije Meste, ki je postala prvi državni ceh in ena od gospodarsko najdonosnejših združenj, ki je oskrbovala srednjeveško Evropo z zelo kakovostno volno [[merino]] ovce. Alfonz X. in njegovi nasledniki so lastnikom čred, ki so bili večinoma vojaški redovi, duhovščina in višje plemstvo, dodelili pomembne pravice, pristojnosti in davčne olajšave. Uzakonjeni privilegiji so povzročali številne spore z lastniki zemljišč, na katerih se je drobnica imela pravico pasti ali pa jih prečkati. Z reguliranjem Meste so [[španski monarhi]] razvijali in krepili špansko tekstilno industrijo ter utrjevali državni [[centralizem]]. Mesta je bila uradno ukinjena leta 1836, ko jo je regentinja [[Marija Kristina Burbonska]] zamenjala z [[Generalnim združenjem ovčarjev Kraljevine]].
 
[[File:Meseta herd.jpg|thumb|Čreda ovac na Meseti]]
Vrstica 5:
[[File:Merino sheep.png|thumb|Ovca merino pasme]]
 
== Nastanek Meste ==
Eden izmed glavnih dejavnikov, ki so vplivali na razmah [[transhumanca|transhumance]] (oblike migracije črede) in posledično na ustanovitev Meste, je bila politična in vojaška nestabilnost srednjeveške [[Španija|Španije]]. V času [[Rekonkvista|rekonkviste]] je bil široki pas ozemlja med krščanskimi in muslimanskimi teritoriji prizorišče številnih vojških spopadov, ki so upostošili obdelovalne površine. Transhumantno pašništvo se je zato zdela varnejša in donosnejša panoga od [[intenzivno kmetijstvo|intenzivnih oblik kmetijstva]]. Črede so se gibale po [[cañada|cañadah]], predpisanih poteh, ki so potekale med obdelovalnimi površinami. Pozimi je drobnica migrirala na pašnike na jugu Španije, poleti pa v gorske predele na severu države. Na ta način sta ji bili zagotovljeni optimalno podnebje in ustrezna prehrana. Tri najpomembnejše ''cañade'' [[Kastilija|Kastilije]] in [[León|Leóna]] v 13. stoletju so se imenovale ''leonesa'', ''segoviana'' in ''manchega''. Mreža poti, ki so bile namenjene migracijam črede, je bila skupno daljša od 125.000 kilometrov.
Lastniki čred in pastirji so se proti koncu 12. stoletja začeli zbirati na skupščinah, imenovanih ''mestas'' oziroma ''oteros'', kjer so razpravljali o poslih v zvezi z drobnico, iskali in ustanavljali nove poti ter pašnike za živali, reševali pogoste spore med lastniki zemljišč in lastniki ovac, razločevali ovce brez lastnika, ki so se pomešale med druge (beseda ''mesta'' izhaja iz latinske besede ''mixta'', ki pomeni mešanica).
Vrstica 13:
[[File:Principales vias pecuarias.png|thumb|Glavne ovčje poti]]
 
== Organizacija Meste ==
Upravljanje Meste je bilo hierarhično zastavljeno. Premožni lastniki ovac, vojaški redovi, duhovščina in višje plemstvo, so na skupščinah določevali funkcije, pripravljali zakone o migracijah črede, pobirali davke, razreševali spore itd. Člani Meste so bili tudi pozamezniki s srednjim ali majhnim številom drobnice, ki so imeli pravico do mnenja in glasovanja na skupščinah, ki so potekale dvakrat ali trikrat letno. Glavna centra za izvoz ovčje volne sta bila [[Burgos]] in [[Medina del Campo]].
 
== Zaton Meste ==
Razlogi za zaton Meste so bili notranje in zunanje narave. Čeprav je bila Mesta približno petsto let zelo vplivna in pravno močno zaščitena institucija, so se njeni privilegiji ukinjali vzporedno z zatonom [[Španski imperij|Španskega imperija]] v 18. stoletju. V omenjenem stoletju je bilo zaradi nagle demografske rasti (iz okoli 7 na 10 milijonov prebivalcev) potrebno razširiti obdelovalne površine na račun transhumantne paše. V drugi polovici 18. stoletja je [[Razsvetljenstvo|razsvetljenska]] ideologija napredka in gospodarskega [[Liberalizem|liberalizma]] nasprotovala srednjeveškim privilegijem Meste. Španski intelektualec [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] je izdal ''Poročilo o izvedbi agrarnega zakona'', v katerem si je prizadeval za agrarno reformo na liberalnih gospodarskih načelih in v katerem je predlagal popolno razpustitev Častivredne skupščine Meste. Leta 1812 je [[Prva španska ustava|prva španska liberalna ustava]] ukinila Mesto, popolnoma pa je bila ukinjena leta 1836, ko jo je regentinja Marija Kristina Burbonska zamenjala z Generalnim združenjem ovčarjev Kraljevine.