Wikipedija:Vadnica (Urejanje strani)/peskovnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Predloga:Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}<!--
 
'''Častivredna skupščina Mesta (španska živinorejska institucija)'''
Vrstica 9 ⟶ 8:
'''Nastanek Meste'''
 
Eden izmed glavnih dejavnikov, ki so vplivali na razmah [[transhumance]] (oblike migracije črede) in posledično na ustanovitev Meste, je bila politična in vojaška nestabilnost srednjeveške Španije. V času [[Rekonkvista|rekonkviste]] je bil široki pas ozemlja med krščanskimi in muslimanskimi teritoriji prizorišče številnih vojških spopadov, ki so upostošili obdelovalne površine. Transhumantno pašništvo se je zato zdela varnejša in donosnejša panoga od intenzivnih oblik [[Kmetijstvo|kmetijstva]]. Črede so se gibale po [[cañadah]], predpisanih poteh, ki so potekale med obdelovalnimi površinami. Pozimi je drobnica migrirala na pašnike na jugu Španije, poleti pa v gorske predele na severu države. Na ta način sta ji bili zagotovljeni optimalno podnebje in ustrezna prehrana. Tri najpomembnejše [[cañade]] [[Kastilije]] in [[Leóna]] v 13. stoletju so se imenovale [[leonesa]], [[segoviana]] in [[manchega]]. Mreža poti, ki so bile namenjene migracijam črede, je bila skupno daljša od 125.000 kilometrov.
Lastniki čred in pastirji so se proti koncu 12. stoletja začeli zbirati na skupščinah, imenovanih mestas oziroma oteros, kjer so razpravljali o poslih v zvezi z drobnico, iskali in ustanavljali nove poti ter pašnike za živali, reševali pogoste spore med lastniki zemljišč in lastniki ovac, razločevali ovce brez lastnika, ki so se pomešale med druge (beseda mesta izhaja iz latinske besede mixta, ki pomeni mešanica).