Uporabnik:Arminij/peskovnik: Razlika med redakcijama

V 370-ih letih so iz step Centralne Azije na ozemlje Alanov vdrli Huni, ki so jih pokorili, preživele pa prisilili v beg. Te so začeli vpadati v ozemlje Grevtungov, enega od gotskih klanov, ki je živel med Dnjestrom in Dneprom severno od Črnega morja. Vodja Grevtungov Ermenrih je po kratkem boju storil samomor in vodstvo je padlo v roke Vitmirija. Ta je najel nekaj Hunov, da bi Grevtungom pomagali v bojih proti Alanom, vendar je na koncu v boju izgubil življenje. Vodstvo sta prevzela Alatevs in Safraks, ki sta bila prisiljena se umakniti zahodno v ozemlje Tervingov, kjer so Grevtungi zgradili par obrambnih zgradb.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Adrianople AD 378|last=MacDowall|first=Simon|publisher=Osprey Publishing|year=2001|isbn=978-1-84176-147-3|location=|page=9,12|cobiss=}}</ref> Medtem je vodja Tervingov, Atanarik napredoval proti Dnestru. Tam ga je hunska lahka konjenica nepričakovano napadla ter porazila, zaradi česar se je umaknil v gore današnje [[Romunija|Romunije]].<ref name=":0" /><ref name=":1">[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Ammian/31*.html Rimska zgodovina, Knjiga 31], Amijan Marcelin</ref> Novica o naglem uspehu nomadov proti Gotom se je hitro razširila med Germani in po zapisih Amijana Marcelina naj biː"Se začele strašne govorice o novem in groznem razburjenju ljudi iz severa. Možje so slišali čez celo območje med [[Kvadi]] in [[Markomani]] do [[Črno morje|Črnega morja]], da se v regiji okoli reke [[Donava|Donave]] s svojimi družinami klati divja horda oddaljenih plemen, ki jo je iz svojih domov pregnal nepričakovan pritisk."<ref name=":1" /> Zato so se Goti pognali južno.

Atanarik je po porazu s strani Hunov izgubil avtoriteto ter spoštovanje svojega plemena, zato je veliko število Tervingov dezertiralo. Ta odcepljena skupina pod vodstvom Alavija in Fritigerna je prosila za azil v Rimskem imperiju. Vladar [[Vzhodno Rimsko cesarstvo|Vzhodno Rimskega Cesarstva]] [[Valens]] je prošnjo odobril saj je ravno bil vojno z [[Perzijci]] in je v brezdomnih Gotih najverjetneje videl vir novih vojakov.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Adrianople AD 378|last=MacDowall|first=Simon|publisher=Osprey Publishing|year=2001|isbn=978-1-84176-147-3|location=|page=13-14|cobiss=}}</ref> Tako so Goti s čolni, splavi in votlimi debli dreves prečkali reko. Zaradi močnega dežja in neznanja plavanja veliko ljudi prečkanja ni preživelo.<ref name=":1" /> Po njem so se Goti morali spopasti zs pomanjkanjem hrane saj Rimljani na prečkanje več tisoč ljudi niso bili pripravljeni. Provincialna poveljnika Lupicinij in Maksim pa jim tudi nista bila v pomoč. Po zapisih Marcelina naj bi bila oba "zahrbtno pohlepna" ter naj bi bi Gotom v zameno za sužnje prodajala lokalne pse.<ref name=":1" /> Medtem so tudi Grevtungi prosili za azil v imperiju, ki pa je bil zavrnjen, saj so imeli imperijalne oblasti že preveč težav z Goti, ki so že bili v imperiju. Kljub tem so medtem, ko so bile Lupicinijeve enote zaposlene z možnim nemirom med Tervingi, prečkali reko ter se združili s Fritigernovimi Goti.<ref name=":1" /><ref name=":2" />