Strip: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
slog
Hladnikm (pogovor | prispevki)
slog, bibl.
Vrstica 1:
[[Slika:Petit Sammy éternue.jpg|thumbnail|250px|Ena izmed strani stripa »Little Sammy Sneeze« [[Winsor McCay|Winsorja McCayja]] ([[1904]]–[[1906]])]]
 
'''Stríp''' je verbalno-vizualni medij;, sestavlja ga zaporedje [[slika|sličic]], ki sestavljajose nizajo v pasice, [[pasica|pasicebesedilo]] je v oblačkih. Je medij med [[Besediloslikanica|slikanico]] in [[risanka|risanko]], njegov vznik je vpovezan oblačkihz razmahom [[časopis]]ja za [[množično občilo|množičnega bralca]], temelji na zgodbenem in likovnem poenostavljanju.
 
==Zgodovina==
 
Na Japonskem je v 18. stoletju v lesorezu prenašal ljudsko izročilo, tj. legende, mite in junaške zgodbe. V Evropi se je pojavil v 19. stoletju. Razrasel se je v začetku 20. stoletja skupaj s časopisjem. Za prvi strip velja ''Yellow Kid'' (Rumeni deček) avtorja [[Richard F. Outcoult|Richarda Outcoulta]] v ameriškem časopisu ''World'' leta 1895. Gre za kratko realistično zgodbo z otroškim junakom. Pomembni tovrstni stripi so [[Garfield]], Peanuts, Dilbert. Nastanek stripa sovpada z nastankom filma; medija vplivata drug na drugega in si izposojata tehnične postopke.
 
Med svetovnima vojnima glavna oseba postane pravi junak. Zgledi so Superman, The Spirit, Batman, Kapitan Amerika, Green Lantern, Aquaman, Wonder Woman, Flash, Miki Miška, Racman Jaka. Nekateri stripi vključujejo osebe in dogodke iz zgodovine, npr. v stripu Kapitan Amerika junak pretepe [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]. V 1930. letih strip iz časopisnega podlistka, ki je bil dotlej glavni prostor njegovih objav, dozori do samostojnih objav v obliki broširanih snopičev, pozneje pa tudi do knjižnih izdaj v trdih platnicah. V 1970. letih se s področja produkcije za mladino strip razširi tudi med odrasle, odpre politične in seksualne teme in preizkuša alternativne grafične izrazne možnosti.
 
[[Slika:YellowKid.jpeg|thumbnail|150px|levo| Yellow Kid (Richard F. Outcoult)]]
 
== Znani stripi in njihovi junaki ==
Zaradi nezahtevnega jezika, jasno izražene teme in bralcu prijazne kratke zgodbe je imel strip pomembno mobilizacijsko funkcijo med drugo svetovno vojno. Popularni junaki so bili: [[Tarzan]] (1929), [[Superman]] (1938), [[Batman]] (1939), [[Spider-Man]] (1962), [[Asterix|Asterix in Obelix]], [[Srečni Luka]] (''Lucky Luke''), [[Snoopy]], [[Crumb]], [[Tintinove dogodivščine|Tintin]] idr. Po drugi svetovni vojni junaki sodelujejo v ekipi: Fantastični štirje, Maščevalci, Liga pravice. Naslednji trend je vračanje v realizem. Pojavljajo se vsakdanji liki z realnimi težavami ali superjunaki z vsakdanjimi težavami, npr. narkomani, pojavijo se celo superjunaki kot predstavniki manjšine in njenimi identitetnimi težavami.
 
Tri glavne stripovske šole so ameriška (Disney in superheroji), francosko-belgijska, ki je bolj realistična (Asterix), in japonska (manga).
Najbolj znan producent stripov je [[Walt Disney]], ki je skupaj z Ubom Iwerksom ustvaril [[Miki Miška|Miki Miško]] (''Mickey Mouse'') (1930) in [[Racman Jaka|Racmana Jako]] (''Donald Duck'') (1938) ter številne druge like, upodobljene tudi v [[risanka|animiranih filmih]]. Prvi film na podlagi stripa je bil Batman leta 1989.
 
Najbolj znan producent stripov je [[Walt Disney]], ki je skupaj z Ubom Iwerksom ustvaril [[Miki Miška|Miki Miško]] (''Mickey Mouse'') (1930) in [[Racman Jaka|Racmana Jako]] (''Donald Duck'') (1938) ter številne druge like, upodobljene tudi v [[risanka|animiranih filmih]]. Prvi film na podlagi stripa je bil Batman leta 1989.
 
Zaradi cenejše produkcije v primerjavi s filmom je postal strip prostor avtorskega izražanja. Avtorski strip je pomemben segment stripovske produkcije. Po osebnem slogu je prepoznaven tudi [[Walt Disney|Disneyev]] strip. Založbe izdajajo večja stripovska dela pod imenom [[grafični roman]]i. Junaki so danes vedno bolj vsakdanji, superjunaštvo je lahko celo ovira. Med avtorji izstopata npr. [[Frank Miller]] (Daredevil, 300, Sin City, Elektro) in [[Harvey Pekar]].
Vrstica 20 ⟶ 22:
Japonski strip (''manga'') se ponaša z najrazličnejšimi stripovskimi žanri za vse vrste bralcev in za vse možne teme. Zaradi ekonomične proizvodnje so cene stripov razumnejše, cele serije stripov izhajajo v trdih platnicah. Mango za odrasle kritizirajo zaradi občasno eksplicitnega nasilja in spolnosti. Pomemben avtor mange je [[Osamu Tezuka]] (1928–1989).
 
V Evropi je za razvoj stripa pomembna francosko-belgijska produkcija (Asterix avtorjev Uderza in Goscinnyja). Junak britanskega stripa je Judge Dredd, stripom so sprva rekli ''funnies'' 'smešnice', ker imajo vir v karikaturah. Poznani italijanski stripovski junaki so [[Alan Ford]], [[Corto Maltese]], [[Dylan Dog]], [[Maxmagnus]], [[Kapetan Miki]], [[Zagor]], [[Tex Willer]], [[Martin Mystère]], [[Mister No]], v Jugoslaviji je za njihove prevode skrbel ''[[Politikin zabavnik]]''. Inovativna skupina hrvaških striparjev je poznana pod imenom Novi kvadrat.
 
== Slovenski strip in njegovi ustvarjalci ==
Začetnik slovenskega stripa je bil [[Milko Bambič]] s stripom (Bu-Ci-Bu) (1927); sledili so mu [[Saša Dobrila]] (Mačji grad); [[Kostja Gatnik]] (1977 (Magna Purga), stripi v ''[[Mladina (časopis)|Mladini]]'' ([[Tomaž Lavrič]], [[Zoran Smiljanić]], [[Dušan Kastelic]], [[Gorazd Vahen]], [[Gregor Mastnak]], [[Milan Erič]]) - [[Diareja (strip)|Diareja]]; [[Damijan Sovec]] s [[Simulacija kaosa|Simulacijo kaosa]] in [[Prva petletka|Prvo petletko]] idr. Prva slovenska revija, posvečena zgolj stripom, je bila ''[[Zvitorepec (revija)|Zvitorepec]]'' (1966–73), sledil je ''[[Stripburger]]'' (od 1992). Danes strip posega tudi na področje politične karikature (Tomkaž Lavrič: Sokol in golobica) in zgodovinske pripovedi (grafični roman Zorana Smiljanića ''Meksikajnarji'').
 
=== Slovenski mladinski strip ===
 
ZačetnikPredhodnik slovenskega stripa je bil[[Hinko Smrekar]] s svojimi knjižnimi ilustracijami, za začetnika slovenskega stripa velja [[Milko Bambič]] s stripom (Bu-Ci-Bu) (v [[Trst|tržaškem]] časopisu ''Edinost'' leta 1927);. slediliNajbolj znani stripovski avtor je [[Miki Muster]], ki je ustvarjal v letih 1952–1973, njegovi junaki so mulisjak [[Zvitorepec]], volk Lakotnik, želvak Trdonja. Sledili so [[Saša Dobrila]] (Mačji grad);, [[KostjaMarjan GatnikAmalietti]] (1977Maruška potepuška), [[Bine Rogelj]] (nagajivi mucek v [[Ciciban (revija)|Cicibanu]]), [[Aco Mavec]] (Tonček Bontonček), [[Matjaž Schmidt]] (Erlšpik), [[Božo Kos]] (Kavboj Pipec in Rdeča pesa, Mihec), [[Marjan Manček]]. V 1970. letih strip ni več samo otroški in mladinski medij: [[Kostja Gatnik]] (Magna Purga, 1977), stripi v ''[[Mladina (časopis)|Mladini]]'' ([[Tomaž Lavrič]], [[Zoran Smiljanić]], [[Dušan Kastelic]], [[Gorazd Vahen]], [[Gregor Mastnak]], [[Milan Erič]]) - [[Diareja (strip)|Diareja]]; [[Damijan Sovec]] s [[Simulacija kaosa|Simulacijo kaosa]] in [[Prva petletka|Prvo petletko]] idr. Prva slovenska revija, posvečena zgolj stripom, je bila ''[[Zvitorepec (revija)|Zvitorepec]]'' (1966–73), sledil je ''[[Stripburger]]'' (od 1992). Danes strip posega tudi na področje politične karikature (Tomkaž Lavrič: Sokol in golobica), inv zgodovinske pripovedi (grafični roman Zorana Smiljanića ''Meksikajnarji'') in stvarno literaturo (Jakob Klemenčič s stripom o življenju Alme Karlin). Stripe rišejo še Izar Lunaček, Ciril Horjak (Dr. Horowitz), Gašper Kranjc, Marko Kociper idr.
[[Marjan Amalietti]] (Maruška potepuška); [[Miki Muster]] (lisjak [[Zvitorepec]], volk Lakotnik, želvak Trdonja [[1952]]–[[1973]]); [[Bine Rogelj]] (nagajivi mucek v [[Ciciban (revija)|Cicibanu]]); [[Aco Mavec]] (Tonček Bontonček); [[Matjaž Schmidt]] (Erlšpik); [[Božo Kos]] (Kavboj Pipec in Rdeča pesa, Mihec); [[Marjan Manček]].
 
=== Slovenski risani romani po literarnih predlogah ===
* [[Iztok Sitar]]: [[4000Štiri (roman)|4000]]tisoč: Politična melodrama (po predlogi romana [[4000 (roman)|4000]] [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], 2001)
* [[Marko Kociper]] in [[Andrej Rozman Roza]]: Strip je že v redu, mama (2010)
* [[Stane Kren]] in [[Andrej Rozman Roza]]: Miša, mastna past (2001)
* [[Andrej Rozman Roza]] in [[Ciril Horjak]]: Passion de Pressheren (2010)
* [[AndrejAndraž RozmanPolič Roza]]in David Krančan: Na prvem tiru (2008)
* [[Matej de Cecco]]: [[Deveta soba]] (po zgodbah [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]], 2008)
* [[EvaldTomaž FlisarLavrič]]: [[Čarovnikov vajenec]] (2010, po romanu [[Evald Flisar|Evalda Flisarja]])
* Evald Flisar: Alica v nori deželi (ilustrirala Pšena Kovačič, 2010)
 
== Pretvorba stripa v film ==
Strip, ki gradi zgodbo s podobami in minimalnim tekstom, je v poznih sedemdesetih letih 20. stoletja postal pomemben vir filmskih scenarijev ob vedno bolj razviti tehnologiji specialnih efektov. PonovnoPrvi je ključni in prvi praviuspešni filmski superjunak je bil Superman režiserja [[Richard Donner|Richarda Donner<nowiki/>ja]], takrat izredno uspešen film, ki je še eden od znanilcev junaške akcije in etike, ki je zaznamovala ta čas ameriške [[Kino|kinematografijeDonnerja]]. Stripovski junaki so dobili tudi svoje risanke in se pri tem naslanjali na tehnologijo japonske [[manga|mange]], ki je prav tako pričela uporabljati risane filme za akcijo. Nastale so tako mnoge uspešne filmske predloge prejrealizacije uspešnih stripov (dvafilm filmao BatmanaBatmanu, po [[Tim Burton|Timu Burtonu]]1989, [[Nindža želve|Ninja želve]]), a tudi nekaj zelo neuspešnih serij ([[Spider-man]], Kapitan Amerika). ZVedno izboljšanoboljša tehnologijotehnologija je tarisanko žanr postaluveljavila zelokot pomemben in od leta 2000 pomeni zelo pomemben delsegment filmske industrije. V film so pretvorili tudi pomembne modernejše stripe, pri čimer je vredno izpostavitinpr. [[Alan Moore|Alana Moora]] in filma [[V kot vroče maščevanje]] in Varuhi.
 
== Glej tudi ==
Vrstica 52 ⟶ 51:
* [http://www.stripoholik.org Stripoholik: Društvo ljubiteljev stripov.] Facebook.
* [[Iztok Sitar]]: ''Zgodovina slovenskega stripa: 1927-2007'': Devetdeset let stripa na Slovenskem (2017) {{COBISS|ID=290498304}}
* Scott McLoudMcCloud: ''Kako nastane strip: Pripovedne skrivnosti stripa, mange in risanega romana.'' (2010) {{COBISS|ID=253995264}}
 
{{Zbirka|Category:Comics|Strip}}