Nace Šumi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal |
oblika |
||
Vrstica 3:
== Življenjepis ==
Med drugo svetovno vojno je bil interniran v [[KZ Dachau|taborišču Dachau]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je diplomiral leta [[1950]], leta 1960 pa doktoriral s temo [[barok|baročne]] [[arhitektura|arhitekture]] v Ljubljani. Bil je spoštovan likovni kritik. Veljal je za enega največjih poznavalcev likovne, arhitekturne in urbanistične podobe [[Ljubljana|Ljubljane]], njene secesije in baroka. Bil je eden vodilnih slovenskih konservatorjev, saj je s svojim delom zaznamoval prenovo Ljubljane in številnih drugih mest, gradov in cerkva. Veljal je za osrednjega poznavalca likovne in urbanistične podobe slovenske prestolnice. Sodeloval je z [[Jože Plečnik|Jožetom Plečnikom]] pri prenovi [[Križanke|Križank]], z [[Marko Mušič|Markom Mušičem]] pri prenovi Železniške postaje v Ljubljani in z vsemi generacijami arhitektov med njima. Usmerjal je svoje učence, zlasti konservatorje in jim pomagal v dilemah reševanja spomenikov s temeljnimi navodili. Njegovi učenci so prevzeli vodilno vlogo med konservatorji in likovnimi kritiki, ko se je umaknila generacija Steletove šole.
Sprva je delal kot konservator v Mestnem muzeju v Ljubljani. Od leta [[1962]] pa do upokojitve leta [[1994]] je poučeval umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1974 kot redni profesor, bil je tudi njen dekan (1983-86) ter ustanovitelj (1979) in prvi vodja Znanstvenega inštituta FF. Pri njem so diplomirale številne generacije umetnostnih zgodovinarjev. Na podiplomski študij so k profesorju hodili kolegi iz vse Jugoslavije. Svoje študente je spremljal in usmerjal tudi po diplomi ali podiplomskem študiju. S predavanji, ključnimi članki v strokovnih glasilih, s strokovnimi in poljubnimi publikacijami je postavil temelje raziskav arhitekture od 16. do 20. stoletja in zgodovine urbanizma. Po upokojitvi (1994) mu je [[Univerza v Ljubljani]] podelila naziv zaslužnega profesorja (1996). Vrsto let je bil predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, dolgoletni glavni urednik ''Zbornika za umetnostno zgodovino'' (1972--95), in pobudnik več zbirk (''Ars Sloveniae''). Organiziral je številne simpozije, dajal smernice za razvoj in pripravil za televizijo več televizijskih oddaj
Vrstica 10:
'''DELA (monografije):'''
* ''Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani'' (1954)
* ''Gregor Maček'' (1958)
* ''Ljubljanska baročna arhitektura'' (1961)
* ''Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem'' (1966)
* ''Arhitektura sedenajstega stoletja na Slovenskem'' (1969)
* ''Baročna arhitektura'' (1969)
* ''Pogledi na slovensko umetnost'' (1975)
* ''Ljubljana
* ''Slovenija - umetnostni vodnik'' (1990; 1992 -1. dopolnjeni ponatis)
* ''Po poti baročnih spomenikov Slovenije'' (1992)
* ''Naselbinska kultura na Slovenskem : urbana naselja'' (1994)
* ''Jože Karlovšek : poklic in poklicanost'' (2006)
* ''Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem
== Glej tudi ==
| |||