|
Madafaka{{-}}
{{Preusmeritev|Cankar}}
{{Infopolje Pisec
| name = Ivan Cankar
| image = Ivan_Cankar.jpg
| caption = Ivan Cankar
| birth_date = {{birth date|df=yes|1876|5|10}}
| birth_place = [[Vrhnika]], [[Kranjska]], [[Avstro-Ogrska]]
| death_date = {{death date and age|df=yes|1918|12|11|1876|5|10}}
| death_place = [[Ljubljana]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]
| nationality = [[Slovenci|slovenska]]
| occupation = [[pisatelj]], [[esejist]], [[dramatik]], [[pesnik]], [[politik]]
| genre = [[Novela]], [[kratka zgodba]], [[drama]], [[pesem]], [[esej]]
| movement = [[Simbolizem (književnost)]], [[Moderna umetnost]]
| magnum_opus =
| influences = [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Ralph Waldo Emerson]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj]]
| influenced = [[Moderna]], [[Fulvio Tomizza]]
| website =
| footnotes =
}}
'''Ivan Cankar''' ({{Audio|Sl-Ivan Cankar.oga|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]] in [[pesnik]], * [[10. maj]] [[1876]], [[Vrhnika]], [[Avstro-Ogrska]], † [[11. december]] [[1918]], [[Ljubljana]], [[Kraljevina SHS]].
==Življenje==
Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu (Vrhnika) 141 kot osmi od dvanajstih otrok [[obrtnik|obrtniško]] – proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 se je vpisal v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na Vrhniki, leta 1888 pa na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z [[Josip Murn - Aleksandrov|Murnom]], s [[Dragotin Kette|Kettejem]] in z [[Oton Župančič|Župančičem]]. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji '' Vrtec'' in reviji ''[[Ljubljanski zvon]]''.
Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta 1896, je odšel na [[Dunaj]] študirat [[Tehnika|tehniko]]. Kmalu se je prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Po odhodu z Dunaja je živel v [[Sarajevo|Sarajevu]], pozneje pa se je dokončno preselil v Ljubljano.
Leta 1907 je bil na listi [[Jugoslovanska socialnodemokratska stranka|socialnodemokratske stranke]] kandidat za državnega [[Poslanec|poslanca,]] vendar ni bil izvoljen. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj (med katerimi številna v [[Trst]]u), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni [[zapor]]a. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v [[Judenburg]] na avstrijskem [[Štajerska|Štajerskem]]. Zaradi prehude bolezni je bil oproščen služenja.
Po daljši bolezni je umrl v [[Deželna bolnišnica, Ljubljana|deželni bolnici v Ljubljani]]. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.
== Delo ==
[[Slika:Cankar-memorialhouse.jpg|250px|thumb|right|Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)]]
Uvrščamo ga med štiri predstavnike slovenske [[moderna|moderne]] (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke ''Erotika'' in Župančičeve ''[[Čaša opojnosti (Župančič)|Čaše opojnosti]]'' in velja za začetek slovenske [[Moderna|moderne]]. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, [[Balada|balade]] in [[Romanca|romance]]. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, [[Fran Govekar]] in [[Fran Eller]].
Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom [[Romantika|romantike]], [[Naturalizem|naturalizma]], [[dekadenca|dekadence]], [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Impresionizem|impresionizma]] je pisal [[povest]]i, [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[Črtica (književnost)|črtice]] in dramska besedila.
Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom [[Henrik Ibsen|Ibsena]]'' (Kralj na Betajnovi)'' in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]], pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi ''([[Satira (način pisanja)|satirični]] [[Komedija|komediji]] [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]], [[Za narodov blagor]] ''ter politična satira ''[[Hlapci]]'')''
V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v [[povest]]i ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom ''Na klancu'' pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.
Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (''Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).''
== Psevdonimi ==
Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim]]e. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v [[časnik]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
* šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
* stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
* enkratni psevdonimi in šifre: Prepiračev - Julijan Mak - I.C.Trošan - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - Štefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.Ž. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar.
== Po smrti ==
Kipi v spomin njemu se nahajajo: na Vrhniki (delo kiparja Iva Jurkoviča), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja Frančiška Smerduja) ter pred Cankarjevim domom v Ljubljani (Slavko Tihec).
== Bibliografija ==
[[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|''Erotika'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica.pdf|thumb|''Hlapec Jernej in njegova pravica'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Pohujšanje v dolini šentflorjanski.pdf|thumb|''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'']]
=== Poezija ===
* ''[[Erotika (Cankar)|Erotika]]'' (1899, 2. izdaja 1902)
===Proza===
* ''[[Vinjete]]'' (črtice) (1899)
* ''[[Knjiga za lahkomiselne ljudi]]'' (novele) (1901)
* ''[[Tujci]]'' (roman) (1902)
* ''[[Na klancu]]'' (roman) (1903)
* ''[[Ob zori]]'' (novele) (1903)
* ''[[Življenje in smrt Petra Novljana]]'' (povest) (1903)
* ''[[Gospa Judit]]'' (povest) (1904)
* ''[[Hiša Marije Pomočnice]]'' (roman) (1904)
* ''[[Križ na gori]]'' (roman) (1905)
* ''[[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]'' (povest) (1905)
* ''[[V mesečini]]'' (novele) (1905)
* ''[[Martin Kačur]]'' (roman) (1905)
* ''[[Polikarp (povest)|Polikarp]]'' (povest) (1905)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1905)
* ''[[V samoti]]'' (povest) (1905)
* ''[[Nina (roman)|Nina]]'' (roman) (1906)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1906)
* ''[[Aleš iz Razora]]'' (povest) (1907)
* ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' (povest) (1907)
* ''[[Marta (roman)|Marta]]'' (roman) (1907)
* ''[[Novo življenje]]'' (roman) (1908)
* ''[[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]'' (1908)
* ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) (1909)
* ''[[Sosed Luka]]'' (novela) (1909)
* ''[[Za križem]]''(novele) (1909)
* ''[[Troje povesti]]'' (povesti) (1911)
* ''[[Volja in moč]]'' (novele) ([1911)
* ''[[Milan in Milena]]'' (roman) ([1913)
* ''[[Podobe iz sanj]]'' (črtice) ([1920)
* ''[[Mimo življenja]]'' (novele) (1920)
* ''[[Moje življenje]]'' (črtice) (1920)
* ''[[Grešnik Lenart]]'' (povest) (1921)
* ''[[Grešnik Lenart]]'' (avtobiografska povest) (1913/1914; prvič objavljeno 1921)
=== Dramatika ===
* ''[[Romantične duše]]'' (drama) (1897)
* ''[[Jakob Ruda]]'' (drama) (1900)
* ''[[Za narodov blagor]]'' (drama) (1901)
* ''[[Kralj na Betajnovi]]'' (drama) (1902)
* ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'' (drama) (1907)
* ''[[Hlapci (Cankar)|Hlapci]]'' (drama) (1910)
* ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (drama) (1911)
Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige:''Pregled slovenske književnosti''<ref>Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). ''Pregled Slovenske književnosti''. Maribor: Založba Obzorja.</ref>
=== Dela, objavljena v ''Slovenskem narodu'' ===
* Uboge rože! (24.–25. september 1902)
* Prijateljica (7.–11. marec 1903)
* Groba nehvaležnost (4. december 1909)
* Marta in Magdalena (10.–13. januar 1910)
* Don Alfonso (8.–9. februar 1910)
* Marko, Luka in Dioniz (12. februar 1910)
* Sveto obhajilo (19. februar 1910)
* Naredba (26. marec 1910)
* Judežev poljub (23. april 1910)
* Siv las (30. april 1910)
* Vojska na Prisojnici (10.–12. maj 1910)
* Ponesrečen feljton (21. maj 1910)
* Majsko veselje (28. maj 1910)
* Cigarete (23. julij 1910)
* Njena podoba (30. julij 1910)
* Zimsko cvetje (8.–11. avgust 1910)
* Sočutni Jakob (13. avgust 1910)
* Zgodovinska seja (17.–18. avgust 1910)
* Trubadur (20. avgust 1910)
* Pravljica (27. avgust 1910)
* Dvoje srečnih ljudi (31. avgust–1. september 1910)
* Idila (3. september 1910)
* Češnje in prstan (7. september 1910)
* V gaju (10. september 1910)
* Idealist (8. oktober 1910)
* Istrski osel (24. junij 1911)
* Starec (30. avgust–2. september 1911)
* Na verandi (14. oktober 1911)
* Prepir v krčmi (18.–19. oktober 1911)
* Mladost (26. oktober 1911)
* Noč (28. oktober 1911)
* Pred pragom (4. november 1911)
* Koncert na vrtu (7. december 1911)
* Sova (18. maj 1912)
* Desetica (20. avgust 1912)
* Cesta. Odlomek iz romana (26.–29. avgust 1912)
* Tičnica (23. november 1912)
* Muhe (30. november 1912)
* Odlomek iz romana (10.–13. december 1912)
* Aleš in peklenšček. Odlomek iz knjige "Aleš iz Razora" (9. maj 1926)
== Mladinska dela ==
* ''[[Pehar suhih hrušk]]'' (1887)
* Bobi (1909)
* [[Peter Klepec]] (1917)
* [[Na peči]] (1876-1918)
=== Esejistika ===
* ''[[Krpanova kobila]]'' (esej) (1907)
* ''[[Bela krizantema]]'' (esej) (1910)
* ''[[Črtice]]'' (1876-1918)
* ''[[Tuje Življenje]]'' (1876-1918)
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[Cankarjeva literarna pot]]
* {{:Portal:Literatura/povezava}}
==Sklici==
{{opombe|2}}
== Viri ==
* Lutar Ivanc A.(2006),Album slovenskih književnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, str. 74-77.
* Ambrož D. (2008), Branja 3, DZS, str. 30-80.
== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{wikinavedek}}
{{zbirka in kategorija}}
* [http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani/ivan-cankar Visit Vrhnika - Ivan Cankar]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/cankarjeva-spominska-hisa Visit Vrhnika - Cankarjeva spominska hiša]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/po-poti-cankarjeve-mladosti Visit Vrhnika - Po poti Cankarjeve mladosti]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto Vrhnika, Cankarjevo mesto]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/cankarjeva_literarna_pot.html Cankarjeva literarna pot]
* [http://www.kam.si/veliki_slovenci/ivan_cankar_najvecji_mojster_slovenske_besede.html Ivan Cankar – največji mojster slovenske besede]
* [http://projekti.svarog.org/cankar/ Ivan Cankar]
*{{SloBio|id=155071|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Cankar Ivan|vir=SBL}}
* [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2448_ivancankar/index.htm Ivan Cankar - ''spletna stran'']
* [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-8UX7ZQGA&id=45610ddd-e949-4d3a-9273-6431e21f1a07&type=PDF Ivan Cankar in Trst]
* [[:v:Ivan Cankar|Ivan Cankar]] na Wikiverzi
{{-}}
{{Ivan Cankar}}
| 