|
add snep Bleedion13 & IG Bleedion_e
{| class="infobox" style="width: 20em;"
|+ style="font-size:larger;" | '''Sonce''' [[Slika:Sun symbol.svg|25px]]
|}
[[Slika:Solar eclips 1999 4.jpg|thumb|300px|center|Sončev mrk leta [[1999]]]]
'''Sónce''' je edina [[zvezda]] in glavno [[astronomsko telo|telo]] našega [[Osončje|Osončja]]. Planet [[Zemlja]] in njeni sestrski [[planet]]i, tako drugi [[zemeljski planet]]i kot [[plinski velikan]]i, [[kroženje|krožijo]] okrog Sonca. Druga [[nebesno telo|telesa]], ki krožijo okrog Sonca, so še [[asteroid]]i, [[meteoroid]]i, [[komet]]i, [[čezneptunsko telo|čezneptunska telesa]] je oddaljeno približno 150 milijonov kilometrov (ena [[astronomska enota]]) in je daleč najsvetlejše telo na nebu, z [[navidezni sij|navideznim sijem]] -26,73. Sonce skupaj z Osončjem trenutno potuje skozi [[Krajevni medzvezdni oblak]] v [[Orionov krak|Orionovem kraku]] krajevne [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]] približno 24.000–26.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] od središča galaksije, ki ga obkroži enkrat na 225–250 milijonov let.
V [[spektralna razvrstitev zvezd|spektralni razvrstitvi zvezd]] Sonce uvrščajo med [[glavni niz|zvezde glavnega niza]], tip G, sodeč po [[spekter elektromagnetnega valovanja|elektromagnetnemu spektru]], ki ga oddaja. Neformalno ga označujemo tudi kot ''rumeno pritlikavko'', saj je mnogo manjše od največjih zvezd v vesolju, in vidni del svetlobnega spektra je najmočnejši v rumeno-zelenem delu. V resnici je njegova barva bela, vendar lahko zaradi [[sipanje|sipanja]] modre v Zemljinem ozračju dobi rumen odtenek. Njegov [[absolutni izsev]] je +4,83, s čimer je svetlejši od 85 % zvezd v naši galaksiji, večina od katerih so [[rdeča pritlikavka|rdeče pritlikavke]].
== Zgradba Sonca ==
Naše sonce je velikanska vrteča se [[krogla]] žarečih [[plin]]ov. Sestavljena je iz [[vodik]]a (73,5 %) in [[helij]]a (24,9 %), sledov [[kisik]]a, [[ogljik]]a in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih [[plin]]ov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise ([[Sončeva pega|Sončeve pege]]), ki nastanejo ko silnice [[magnetno polje|magnetnega polja]] prebadajo fotosfero.
V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj [[Celzij]]a. [[Energija]], ki zaradi [[jedrsko zlivanje|zlivanja jeder]] sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže [[fotosfera|fotosfero]], nato pa seva navzven skozi Sončevo [[Atmosfera zvezde|atmosfero]].
== Sončev mrk ==
{{glavni|Sončev mrk}}
Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, [[Luna]] in Zemlja na [[premici]], v točno tem vrstnem redu. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba s Sonca ali le del nje. Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih. Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih luna zakrije le srednji del Sončevega površja.[[Slika:Solar eclips 1999 4.jpg|thumb|300px|center|Sončev mrk leta [[1999]]]]
== Polarni sij ==
|
