Rodbina Berke: Razlika med redakcijama

Družina je pripadnica starega madžarskega plemstva, saj se nek Peter de Berke omenja že leta 1417, Berke Jakob pa leta 1427. Oba sta bila ''homo regius'' oz. kraljeva spremljevalca (madž. ''kiraly ember'') za časa kralja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Naselje [[Berkovci]] (Madžarsko: Berkehaza - kar pomeni hiša oz. naselje Berkejev) se v listinah omenja že leta 1499, čeprav Adam Luthar in Janos Fliszar v knjižici ''Prekmurja znameniti evangeličanski možje (1926)'' trdita, da naj bi na območje Prekmurja prišli v času preganjanja vere (protireformacije). Plemiški status jim je potrdil [[Matija I. Habsburški|Matija I.]], sveti rimski cesar oz. kot Matija II. madžarski kralj leta 1609 (listina je bila izdana 10. decembra v Bratislavi). Poleg Berke Ambrozija je z isto listino bilo potrjeno starejše plemstvo njegovima sorodnikoma Szelezen (Železen) Gregorju in Štefanu. Bili so lastniki posestev v [[Moravske Toplice|Moravcih]], posestev v [[Sebeborci|Sebeborcih]] in [[Sebeborci|Sebeborskega]] [[Marof (zgradba)|marofa]]. Nato so se nastanili na svojem posestvu v [[Tešanovci|Tešanovcih]]. [[Peter Berke (veleposestnik)|Berke Peter]] je leta 1690 od cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] prejel v dar gospostvo [[Bakovci]], s čimer je pridobil pravico do uporabe predikata ''de Nagy-Barkócz (veliko-bakovski)''. Bili so tudi finančni podporniki samostanov, saj je Suzana Berke roj. pl. Keresztury, vdova po [[Peter Berke (veleposestnik)|BPetru pl. Berke]], leta 1740 samustanu v Sveti Jeleni (Medžimurje) darovala 1000 forintov.