Klejsten: Razlika med redakcijama

Po tej zmagi je Klejsten začel reformirati vlado v Atenah. [[Kipar]]ju [[Antenor]]ju je naročil [[bron]]ast [[spomenik]] v čast ljubimcema in ubijalcema tiranov [[Harmodij in Aristogejton|Harmodiju in Aristogejtonu]], ki ju je Hipija dal usmrtiti. Da bi preprečili spore med tradicionalnimi rodovi, ki so pripeljali do tiranije, je najprej spremenil politično organizacijo štirih tradicionalnih rodov, ki je temeljila na družinskih odnosih, na deset rodov glede na njihovo prebivališče ([[dema]]). Menijo, da bi lahko bilo 139 dem (čeprav je to še vedno vprašanje), ki so bile razdeljene na deset tretjinskih delov, imenovanih ''tritijitritije'', z desetimi demami, razdeljenimi med tri regije v vsaki tritiji (mesto, ''asti'', obalo, ''paralija'', in deželo'', mesogeja'') <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 21</ref>. Klejsten je ukinil patronimiko v korist demonimije (ime je dano v skladu z demo, kateri pripada), tako da so Atenci čutili večjo pripadnost demi. Prav tako je določil žreb. Uradnike so izbirali z žrebom in ne po krvnem sorodstvu ali dedovanju, kar je bil resničen preizkus prave demokracije. Reorganiziral je ''[[Bule (antična Grčija) |bule]]'', [[Solon]]ov svet štiristotih je nadomestil s svetom petstotih, 50 iz vsake upravne enote, file. Prav tako je uvedel prisego za svet: "Svetovati po zakonih, kar je najboljše za ljudi." <ref>Morris & Raaflaub ''Democracy 2500?: Questions and Challenges''</ref> Sodni sistem (''dikasterija'' – sodišča) je bil reorganiziran, od 201 do 5001 porotnika je vsak dan izbral do 500 iz vsakega plemena. Vloga sveta oziroma ''bule'' je predlagati zakone skupščini volivcev, ki so jih v Atenah v ta namen sklicevali okoli štiridesetkrat letno. Predlagane zakone bi lahko zavrnili, sprejeli ali dopolnili in sprejeli.