Ujede: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 95.87.133.151 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Max Viktor
Oznaka: vrnitev
Vrstica 19:
'''Ujede''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Falconiformes''') so [[Red (biologija)|red]] okrog 290 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[ptiči|ptic]], kamor spadajo dnevne [[ptica roparica|ptice roparice]].
 
== Klasifikacija ==
Klasifikacija ujed je težavna. Tradicionalno jih delimo v štiri [[družina (biologija)|družine]] znotraj enega samega reda. V [[Evropa|Evropi]] pa jih pogosto delijo v dva redova, in sicer združujejo [[sokoli|sokole]] in [[karakare]] v red ujed (Falconiformes; okrog 60 vrst v 4 skupinah), preostalih 220 vrst (vključno z družino [[Accipitridae]] — [[orli]], [[sokoli]] in številni drugi) pa uvrščajo v poseben red jastrebov ([[Accipitriformes]]). Po fosilnih ostankih je poznana tudi prazgodovinska družina [[Horusornithidae]].
 
Zamisel, da moramo ujede deliti v več redov izhaja iz podmene, da red morda nima skupnega prednika, ki bi si ga ne delil z drugimi pticami. Najspornejši, a tudi najbolje podprt je predlog, da družina Cathartidae niso ujede, temveč sorodnice štorkelj, ki jih uvrščamo v red [[močvirniki|močvirnikov]] (Ciconiiformes). Morfološki podatki pa podpirajo skupno predništvo ujed, zelo sorodne pa so jim morda tudi [[sove]] (Strigiformes).
 
[[Ameriška ornitološka zveza]] pušča sokole in jastrebe v redu ujed, [[jastrebi novega sveta|jastrebe novega sveta]] (družina Cathartidae) pa se skupaj s štorkljami uvršča med [[močvirniki|močvirnike]]. Taka delitev sledi vplivni [[Sibley-Ahlquistova taksonomija|Sibley-Ahlquistovi taksonomiji]], po kateri vse ujede spadajo v red močvirnikov, ameriški jastrebi pa naj bi predstavljali drugo vejo zunaj ujed. Čeprav slednje očitno drži, so »Ciconiiformes« ''sensu'' Sibley & Ahlquist [[parafiletska]] oz. umetna skupina in eno najšibkejših mest take razdelitve.
 
[[Kariotip]]ska analiza kaže, da so jastrebi novega sveta resnično drugačni in da se Accipitridae razlikujejo od vseh drugih ujed, saj pri njihovih [[mikrokromosom]]ih ugotovimo veliko mero združevanja s srednje velikimi [[kromosom]]i, kar je pri pticah svojevrstna posebnost.<ref>{{cite journal|author=Felipe A.K. & Jorge W.|year=2003|title=The chromosomes of the order Falconiformes: a review|journal=Ararajuba |volume=11|issue=1|pages=65-73|url=http://www.ararajuba.org.br/sbo/ararajuba/artigos/Volume111/ara111art6.pdf |format=PDF|archiveurl=http://web.archive.org/web/20061108090843/http://www.ararajuba.org.br/sbo/ararajuba/artigos/Volume111/ara111art6.pdf|archivedate=2006-11-08}}</ref><ref>{{cite journal|author=Boer L.E.M. |year=1975|title= Karyological heterogeneity in the Falconiformes (Aves) |journal=Cellular and Molecular Life Sciences |volume=31 |issue=10|pages=1138-1139|doi=10.1007/BF02326755}}</ref><ref>{{cite journal|author=Concetta F. s sod. |year=2005|title=Avian genomes: different karyotypes but a similar distribution of the GC-richest chromosome regions at interphase |journal=Chromosome Research |volume=13|issue=8 |pages=785-793 |doi=10.1007/s10577-005-1012-7}}</ref> Ali ima to za veljavnost predlaganega reda Accipitriformes kakšen pomen, še ni jasno, vendarle pa dokazuje, da so jastrebi [[monofilija|monofiletska]] skupina.
 
== Značilnosti ==
Ujede izvirajo iz srednjega [[eocen]]a in imajo običajno ostro zakrivljen [[kljun]] z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta [[nosnica|nosnici]]. [[perut|Krila]] so dolga in dokaj široka. Z njimi so ptice sposobne lebdečega [[let]]enja. Zelo hitro letijo sokoli, najhitrejši pa je [[sokol selec]] ''Falco peregrinus'', ki pri strmoglavljenju celo preseže [[hitrost]] 320 km/h in tako velja za najhitrejšo živečo [[žival]] na svetu.
 
Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi [[krempelj|kremplji]] in zadnjim krempljem. Skoraj večina ujed je [[mesojedec|mesojedih]] in lovi s pomočjo dobrega [[vid]]a podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja [[razmnoževanje|razmnoževanja]] je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge, razen karakare, sekretarji in nekatere vrste.
 
Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. [[spolna zrelost|Spolno zreli]] so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno razlikujeta po velikosti in [[enozakonstvo]] je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.
 
== Viri ==
{{opombe}}