Ultravijolično valovanje: razlika med redakcijama

m
vrnitev sprememb uporabnika 212.235.222.163 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude
m (vrnitev sprememb uporabnika 212.235.222.163 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude)
Oznaka: vrnitev
[[Latinščina|Latinska]] [[predpona]] ''ultra-'' pomeni »prek«, »onstran« in se nanaša na to, da leži območje ultravijoličnega valovanja v [[spekter|spektru]] za območjem [[vijolična|vijolične]] [[barva|barve]] – slednja ima v vidnem delu spektra najkrajšo valovno dolžino. Ker je za [[človek|človeško]] [[oko]] nevidna, jo ponekod pogovorno imenujejo tudi »črna svetloba«. Druge [[žival]]i, med njimi nekateri [[ptič]]i, [[plazilec|plazilci]] in [[žuželka|žuželke]] (med njimi [[čebela|čebele]]), zaznavajo tudi bližnje ultravijolično območje spektra. Številni [[sadež]]i, [[cvet]]ovi in [[seme]]na v primerjavi z barvnim [[vid]]om človeka dosti močneje izstopajo od ozadja v ultravijoličnem delu spektra. Vzorci v [[perje|perju]] številnih ptičev so nevidni v vidnem delu spektra, pokažejo pa se v ultravijoličnem, prav tako pa je v ultravijolični svetlobi dosti jasneje viden [[urin]] nekaterih živali.
 
[[Sonce]] seva ultravijolično valovanje v območjih UV-A, UV-B in UV-C, zaradi [[absorpcija|absorpcije]] v [[ozon]]ski plasti [[Zemlja|Zemljinega]] [[ozračje|ozračja]] pa ultravijolično sevanje, ki doseže površje, v 99 % sestavljajo žarki UV-A. Nekateri žarki iz območja UV-C po drugi strani sodelujejo pri nastajanju ozona.
 
Običajno [[steklo]] je prozorno za žarke UV-A, neprepustno pa za žarke s krajšimi valovnimi dolžinami. [[Kvarčno steklo]] je po drugi strani, odvisno od kakovosti, lahko prepustno celo za žarke iz območja »vakuumskih« ultravijoličnih žarkov.
 
Meja »vakuumskih« ultravijoličnih žarkov je postavljena na 200 nanometrov, ker se žarki s krajšimi valovnimi dolžinami v [[zrak]]u absorbirajo. Ta neprepustnost je posledica močne absorpcije v molekulah [[kisik]]a v zraku. Čisti [[dušik]] z manj kot 10 [[ppm]] kisika je prepusten za valovne dolžine v območju 150–200 nm. To ima praktični pomen pri izdelavi [[polprevodnik|polprevodniških]] [[integrirano vezje|integriranih vezij]], pri katerih se zdaj uporabljajo UV žarki z valovno dolžino, krajšo od 200 nm. Za razliko od opreme za [[vakuum]]sko tehnologijo, ki mora prenesti velike [[tlak|tlačne]] razlike, so zahteve pri delu v dušikovi atmosferi oziroma atmosferi brez kisika veliko manjše. Tudi nekatere [[merilna priprava|merilne inštrumente]], denimo [[spektrometer]] na [[krožna dvolomnost|krožno dvolomnost]], ki delujejo v tem območju, pred delom očistijo v dušikovi atmosferi.
 
== Podtipi ==
{| class="wikitable" style="margin:2em auto; text-align:center; width:90%;"
|-
!Ime
!Oznaka
! [[Valovna dolžina]]<br><span style="font-size:85%">(v [[nanometer|nanometrih]])</span>