Ultravijolično valovanje: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika 212.235.222.163 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
Oznaka: vrnitev
Običajno [[steklo]] je prozorno za žarke UV-A, neprepustno pa za žarke s krajšimi valovnimi dolžinami. [[Kvarčno steklo]] je po drugi strani, odvisno od kakovosti, lahko prepustno celo za žarke iz območja »vakuumskih« ultravijoličnih žarkov.
 
Meja »vakuumskih« ultravijoličnih žarkov je postavljena na 200 nanometrov, ker se žarki s krajšimi valovnimi dolžinami v [[zrak]]u absorbirajo. Ta neprepustnost je posledica močne absorpcije v molekulah [[kisik]]a v zraku. Čisti [[dušik]] z manj kot 10 [[ppm]] kisika je prepusten za valovne dolžine v območju 150–200 nm. To ima praktični pomen pri izdelavi [[polprevodnik|polprevodniških]] [[integrirano vezje|integriranih vezij]], pri katerih se zdaj uporabljajo UV žarki z valovno dolžino, krajšo od 200 nm. Za razliko od opreme za [[vakuum]]sko tehnologijo, ki mora prenesti velike [[tlak|tlačne]] razlike, so zahteve pri delu v dušikovi atmosferi oziroma atmosferi brez kisika veliko manjše. Tudi nekatere [[merilna priprava|merilne inštrumente]], denimo [[spektrometer]] na [[krožna dvolomnost|krožno dvolomnost]], ki delujejo v tem območju, pred delom očistijo v dušikovi atmosferi.
 
== Podtipi ==
Brezimni uporabnik