Ultravijolično valovanje: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
[[Slika:Uvsun trace big.jpg|thumbnail|desno|250px|Ultravijolična slika Sončeve dejavne [[fotosfera|fotosfere]] [[NASA|Nasinega]] [[vesoljski observatorij|vesoljskega daljnogleda]] [[TRACE]] ]]
 
'''Últravijólično valovánje''' ([[kratica]] [[UV]]) je [[elektromagnetno valovanje]] z [[valovna dolžina|valovno dolžino]] krajšo od valovne dolžine [[vidni spekter|vidne]] [[svetloba|svetlobe]], vendar daljšo od valovne dolžine [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]]. Območje ultravijoličnega valovanja lahko razdelimo na »bližnje UV območje« (valovna dolžina 380–200 [[nanometer|nm]]) ter »ekstrek -« ali »vakuumsko UV območje« (200–10 nmmm). Pri preučevanju vpliva ultravijoličnega valovanje na okolje in zdravje človeka se pogosto območje razdeli na območje UV-A (380–315 nmmm), imenovano tudi dolgovalovno območje ali »črna svetloba«, UV-B (315–280 nmmm), imenovano tudi srednjevalovno območje, ter UV-C (280-10 nmmm), imenovano kratkovalovno ali »[[baktericid]]no« območje.
 
[[Latinščina|Latinska]] [[predpona]] ''ultra-'' pomeni »prek«, »onstran« in se nanaša na to, da leži območje ultravijoličnega valovanja v [[spekter|spektru]] za območjem [[vijolična|vijolične]] [[barva|barve]] – slednja ima v vidnem delu spektra najkrajšo valovno dolžino. Ker je za [[človek|človeško]] [[oko]] nevidna, jo ponekod pogovorno imenujejo tudi »črna svetloba«. Druge [[žival]]i, med njimi nekateri [[ptič]]i, [[plazilec|plazilci]] in [[žuželka|žuželke]] (med njimi [[čebela|čebele]]), zaznavajo tudi bližnje ultravijolično območje spektra. Številni [[sadež]]i, [[cvet]]ovi in [[seme]]na v primerjavi z barvnim [[vid]]om človeka dosti močneje izstopajo od ozadja v ultravijoličnem delu spektra. Vzorci v [[perje|perju]] številnih ptičev so nevidni v vidnem delu spektra, pokažejo pa se v ultravijoličnem, prav tako pa je v ultravijolični svetlobi dosti jasneje viden [[urin]] nekaterih živali.
Brezimni uporabnik