Stockholm: Razlika med redakcijama

odstranjenih 1.173 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
({{normativna kontrola}})
Brez povzetka urejanja
charter=13. stoletje|
municipality=[[Občina Stockholm]] (Stockholms stad) in druge v urbanem območju Stockholma|
 
county=[[Okrožje Stockholm]]|
province=[[Södermanland]] in [[Uppland]]|
population=<span style="font-size: smaller;">[[Občina Stockholm|Občina]]: 776,545&nbsp;([[30. junij|30.&nbsp;jun.]],&nbsp;2006)<br />Urbano: 1,212,196&nbsp;([[31. december|31.&nbsp;december]],&nbsp;2000)<br />Metropola: 1,729,274&nbsp;([[31. marec|31.&nbsp;marec]],&nbsp;2006)</span>|
Stockholm je kot glavno mesto sedež [[Vlada Švedske|švedske vlade]] in [[Parlament Švedske|švedskega parlamenta]]. Tu je tudi [[rezidenca]] [[monarh Švedske|švedske vodje države]]; trenutno [[kralj]]a [[Carl Gustav XVI. Švedski|Carla Gustava XVI.]]
 
Slikovito mesto je znano predvsem po svoji znameniti legi, saj poleg na kopnem, središče mesta leži na neštetih otočkih jezera [[Mälaren]], od tod tudi ime »Mesto na vodi« oz. »severne [[Benetke]]«.
 
== Zgodovina ==
{{slog}}
Stockholm je prvič omenjen v zapisih iz leta 1252. Mesto je takrat dobilo pomembno vlogo v trgovini z železom iz rudnikov v Berslagenu. Prvi del imena - ''stock'' (lesen hlod) - najverjetneje izvira iz obrambnega sistema iz hlodov, ki se je raztezal med jezeroma Mälaren in Saltsjön. Drugi del - ''holm'' (otoček) - se navezuje na otoček Stadsholmen v središču Stockholma, okrog katerega se je skozi več stoletij razvijalo mesto do današnje podobe. Mesto naj bi ustanovil Birger Jarl z namenom, da zaščiti Švedsko pred vdorom tujih ljudstev z morja ter da prepreči plenjenje mest, kot so Sigtuna na jezeru [[Mälaren]].
 
S kronanjem [[Gustav Vasa|Gustava Vase]] leta 1523 je Švedska postala monarhija. Pod njegovo vladavino je število prebivalcev v Stockholmu hitro pričelo naraščati in leta 1600 je mesto štelo že 10.000 prebivalcev.
azan na sredini slike. Jedkanica iz [[Suecia antiqua et hodierna]]]]
 
V 17. stoletju je Švedska postala ena izmed najmočnejših evropskih držav, kar se je odsevalo tudi v razvoju Stockholma. Od 1610 do 1680 se je število prebivalcev povečalo za šestkrat. Leta 1634 je Stockholm postal uradna prestolnica švedskega imperija. Trgovska pravila so bila določena in Stockholmu dala pomembno monopolno pravico nad trgovanjem med tujimi trgovci in ostalimi švedskimi ter skandinavskimi teritoriji.
 
[[Slika:Suecia 1-013 ; Stockholm från öster.jpg|thumb|center|500px|Stockholm kot cvetoče trgovsko središče leta 1690. Stadsholmen, današnji [[Gamla stan|''Gamla Stan'' (Staro mesto)]], je prikazan na sredini slike. Jedkanica iz [[Suecia antiqua et hodierna]]]]
 
Med letoma 1713 in 1714 je v Stockholmu [[črna smrt]] terjala mnogo življenj. Po koncu [[2. nordijska vojna|2. nordijske vojne]] in uničenju številnih predelov mesta leta 1721 je mesto pričelo stagnirati. Prebivalstvo ni več naraščalo in razvoj gospodarstva se je upočasnil. Kljub temu je Stockholm obdržal vlogo švedskega političnega središča in se nadaljnjo kulturno razvijal pod Gustavom III. Lep zgled za arhitekturo tega časa je Kraljevska opera.
Mesto se je še naprej širilo, kar je s seboj prineslo nastanek novih predelov, kot so Rinkeby, Tensta in Sollentuna. V mnogih takih predelih je zelo velik odstotek priseljencev.
 
{
{{European Capital of Culture}}
 
 
{{naselje-stub}}
 
[[Kategorija:Mesta na Švedskem]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Stockholm|*]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
{{normativna kontrola}}
Brezimni uporabnik