Drago Jančar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal |
dodal |
||
Vrstica 17:
Drago Jančar je dokončal osnovno šolo in Tehniško šolo za kemijsko stroko v Rušah. Vpisal se je na mariborsko Višjo pravno šolo, kjer je tudi postal glavni urednik študentskega lista ''[[Katedra (časopis)|Katedra]]''. Zaradi »razširjanja sovražne kulture« so ga leta 1974 zaprli. Nekakšen povod za obtožnico je bila prepovedana knjiga [[Tomaž Kovač|Tomaža Kovača]] ''V Rogu ležimo pobiti'', ki jo je Jančar prinesel iz [[Avstrija|Avstrije]]. Izgubil je službo pri časniku ''Večer'' in bil obsojen na zaporno kazen enega leta. Po skrbno napisani prošnji so ga čez 3 mesece izpustili, a so ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v [[Srbija|Srbijo]], kjer je doživljal poniževanje nadrejenih. Ko je odslužil vojaški rok, se je odločil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker pa to ni zadoščalo za mesečno plačo, se je ponovno zaposlil na ''Večeru'', kjer pa je kmalu dal odpoved, ker je namesto pisanja člankov samo še lektoriral in korigiral. Preselil se je v [[Ljubljana|Ljubljano]] in se zaposlil pri [[Viba film]]u. Čez dve leti je to družbo zapustil zaradi medsebojnih nesoglasij. Sprejel je delo urednika in tajnika ''[[Slovenska matica|Slovenske matice]]'' in od takrat se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]], v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]].
Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta [[Augsburg]] (1994), [[Herderjeva nagrada|Herderjevo nagrado]] za književnost (2003) in [[nagrada Jean Amery|nagrado Jean Amery]] za esejistiko (2007). Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv ''Državljan Evrope''. Je tudi trikratni dobitnik nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za romana ''Katarina, pav in jezuit'', ''Zvenenje v glavi'' ter ''To noč sem jo videl'', katerega francoski prevod je 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo in bil kandidiran za francosko literarno nagrado ''femina'', nemški prevod pa je
Drago Jančar je eden najbolj dejavnih sodobnih [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev.
|