Eduard Bernstein: Razlika med redakcijama

Bernsteinovo najpomembnejše delo je Die Voraussetzungen des Sozialismus (1899). Na začetku je bil zaskrbljen z [[Karl Marx|Marxovim]] predvidevanjem o neizbežnem koncu [[kapitalizem|kapitalizma]]. Pokazal je dejstva, ki nakazujejo, da se [[Karl Marx|Marxova]] predvidevanja ne bodo uresničila. Opozoril je, da centralizacija [[kapitalizem|kapitalistične industrije]], čeprav je pomembna, ne prinese delitve lastništva [[kapital|kapitala]], ampak ga še bolj koncentrira.

Bernstein je izjavil, da se v podjetniški razred stalno zaposluje iz [[proletariat|proletariata]]. Zato je treba vse ukrepe, kot so državna ureditev ur dela in določbe o pokojninah, spodbujati. Zato si je želel, da se bi delavski razred vključil v politiko.

Bernsteina so napadali tako ortodoksni [[marksizem|marksisti]], kot tudi radikalni tok, ki ga je vodila [[Rosa Luxembourg]], zaradi njegovega [[revizionizem|revizionizma]]. Bernstein pa je ostal revizionist. Verjel je, da se lahko socializem doseže z [[kapitalizem|kapitalizmom]] in ne z njegovim uničenjem (z postopnim uveljavljanjem delavskih pravic, bo posledično izginila njihova motivacija do revolucije).

[[Socializem]], je trdila [[Rosa Luxembourg]], se konča s socialno revolucijo. [[Revizionizem]], pa pomeni, da opustimo socialno revolucijo (cilj socialne demokracije) in svoj končni cilj spremenimo v družbeno reformo, v boj med delavci in kapitalisti. Pravi, da je [[revizionizem]] izgubil socializem in se vrnil k [[idealizem|idealizmu]], in da [[revizionizem|revizionisti]] podcenjujejo [[anarhija|anarhijo]] [[kapitalizem|kapitalizma]], kar bo pripeljalo v njegov propad. Odvrgli so nujnost [[socializem|socializma]] in upanje o socialistični prihodnosti. [[sindikat|Sindikalisti]], ki so videli uspeh [[kapitalizem|kapitalizma]] in izboljšanje delovnih pogojev, so večinoma sledili Bernsteinu, medtem ko so se predani intelektualci strinjali z [[Roso Luxembourg]].

Čeprav se je [[Karl Marx|Marx]] strinjal, da bi bil prost trg najhitrejša uresničitev [[kapitalizem|kapitalističnega]] sistema, je hkrati menil da bi bil to tudi njegov konec, če ne bi bilo [[protekcionizem|protekcionizma]] (zaščite domačih proizvajalcev). Bernstein pa je menil, da bi [[protekcionizem]] prinesel prednost samo peščici ljudi, saj bi bil anti-progresiven, ker bi imel negativen vpliv na množice ljudi. Nemški [[protekcionizem]] je bil osnovan le na [[Avtarkija|avtarkiji]] od sveta (posebej [[Velika Britanija|Velike Britanije]]), ki pa bi samo ustvaril konflikt med [fNemčija|Nemčijo]] in svetom.