Eduard Bernstein: Razlika med redakcijama

Zaradi odločnosti Bernsteinove opozicije [[Otto von Bismarck|Bismarckovi vladi]], je moral Bernstein zapustiti [[Nemčija|Nemčijo]]. Tik preden je prišel v veljavo zakon "Socialist Law", je odšel v izgnanstvo v [[Zürich]] in sprejel položaj, kot zasebni tajnik za socialdemokratskega zavetnika [[Karl Hoöchberg|Karla Höchberga]], bogatega zagovornika socialdemokracije. Izdan je bil nalog za njegovo aretacijo v Nemčiji, kar je preprečilo njegovo vrnitev. Leta 1888 je Bismarck prepričal švicarsko vlado, naj izžene določeno število uglednih članov nemške socialndemokratske stranke. Zato se je moral Bernstein preseliti v [[London]], kjer se je povezal z [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]] in [[Karl Kautsky]] Karlom Kautskyem. Kmalu se je imel za [[marksizem|marksista]]. Leta 1880 je spremljal [[August Bebel|Bebela]] v Londonu, da razreši nesporazum, ki se tiče njegove vpletenosti v članek, ki ga je objavil [[Karl Hoöchberg|Höchberg]] in sta ga [[Friedrich Engels|Engels]] in [[Karl Marx|Marx]] označila za: "Poln kup buržoazije in njenih lepih idej.'' ObiskA obisk je bil uspešen. Zlasti [[Friedrich Engels|Engels]] je bil navdušen nad Bernsteinovo zavzetostjo in njegovimi idejami.

Z vrnitvijo v [[Zürich]] je Bernstein vedno bolj delal za stranko Der Sozialdemokrat (socialni demokrati) in kasneje nadomestil [[Georg von Vollmar|Georga von Vollmarta]], ki je delal kot urednik časopisa. Leta 1887 je nemška vlada prepričala švicarske oblasti naj zavrnejo stranko. Bernstein se je preselil v [[London]] kjer je nadaljeval z objavljanjem. Njegov odnos z [[Friedrich Engels|Engelsom]] pa se je kmalu razvil v prijateljstvo.

Leta 1895, je bil [[Friedrich Engels|Engels]] globoko razočaran, ko je odkril, da sta Bernstein in [[Karl Kautsky|Katusky]] njegov uvod, v novo izdajo The Class Struggles-a v Franciji, ki ga je napisal [[Karl Marx|Marx]] leta 1850, preuredila tako, da je pustil vtis, da je postal zagovornik mirne poti do socializma. Kasneje, 1. aprila 1895 je [[Friedrich Engels|Engels]] pisal [[Karl Kautsky|Kautskyu]]:

Leta 1891 je bil eden od avtorjev programa Erfurt. Od 1896 do 1898 pa je objavil vrsto člankov z naslovom Probleme des Sozialismus (Problemi socializma), ki so sprožili razpravo o [[revizionizem|revizionizmu]] v EPD. Leta 1899 je objavil tudi knjigo z naslovom Die Voraussetzungen des Sozialismus und die Aufgaben der Sozialdemokratie (Predpogoji za socializem in naloge socialne demokracije). Knjiga je bila v veliki meri v nasprotju z njegovimi stališči. Bila je tudi polemika proti Bernsteinovemu položaju. Leta 1900 je Bernstein objavil Zur Geschichte und Theory des Sozialismus (Zgodovina in teorija socializma, 1900).

Po koncu prepovedi, ki mu je prepovedovala vstop v državo, se je leta 1901 vrnil v Nemčijo. To leto je postal urednik časopisa Vorwärts in član [[Reichstag|Reichstaga]] v katerem je sodeloval od leta 1902 do 1918. Glasoval je proti predlogi o oborožitvi leta 1913 skupaj z levim krilom SPD-ja. Kljub temu, da je glasoval za vojne zasluge avgusta 1914, je julija 1915 nasprotoval prvi svetovni vojni in je bil leta 1917 eden od ustanoviteljev samostojne socialistično-demokratične partije Nemčije (USPD), ki je združila socialiste, ki so nasprotovali vojni (vključno reformatorje kot Bernstein, »centriste« kot [[Karl Kautsky||Kautskya]] in revolucionarne [[marksizem|Marksiste]] kot [[Karl Liebknecht|Karla Liebknechta]]). Ko se je pridružil SPD-ju je bil leta 1919 še vedno član USDP. Od leta 1920 do 1928 pa je bil ponovno član Reichstaga. Leta 1928 se je popolnoma upokojil od političnega življenja.

Bernstein je umrl 18. decembra 1932 v [[Berlin|Berlinu]]. Spominsko ploščo ima postavljeno v Bozener ulici 18, Berlin-Schoneberg, kjer je živel od leta 1918 do svoje smrti. Njegov grob na Eisackestrasse pokopališču je postal zaščiten pod mestom Berlin.