Trstenke: Razlika med redakcijama

'''Trstenke''' ali, '''Panovapanova piščal''' (znaneali tudi kot siringe,siringa (grško ''syrinx'') so skupina glasbenih instrumentovglasbilo, ki temeljijotemelji na principuakustični akustičneresonanci. resonance,Sestavljene so sestavljene iz več cevi, ki se postopoma večajo (in občasno z obodom). Različne vrste trstenk so že dolgo priljubljene kot ljudskiljudsko instrumentiglasbilo. Cevi so običajno izdelane iz [[bambus]]a, [[Navadni trstikovec|navadnega trstikovca]] (''Arundo donax'') ali lokalnih trsov., Drugipa materialitudi soiz leslesa, plastikaplastike, kovine in slonovinaslonovine.

Na Slovenskem poznamo več imen ''trsténke, trstovínke, trstovinske orglice'', …večinavečina se nanaša na trstiko, iz kateregakatere je glasbilo narejeno.

[[File:PanandDaphnis.jpg|thumb|upright|Pan in Dafne – 1. st. pr. n. št., rimska replika grškega originalaizbirnika iz 2. st. pr. n. št.]]

Nastanek siringe ali Panovepanove piščali je povezanapovezan s [[Pan]]om, grškim bogom pastirjev in plodnosti čred. Zgodba o tem pravi, da je bil Pan rojen v [[Arkadija|ArkandijiArkadiji]] na gori LikajonLikejon, imel je človeški trup, roke,a kozje noge, ušesarep, brado in roge pa je imel kozjerogove. Druga legenda pripoveduje, da se je zaljubil v [[nimfa|nimfo]] Siringo, toda v begu pred njim se je spremenila v trstiko, iz katere je užaloščeni Pan urezal piščal.<ref>Antika, leksikon, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1998, geslo: Pan str. 397</ref>

''Siringo'' oziroma ''sirinks'' ali Panovopanovo piščal je sestavljalo sedem med seboj povezanih piščali (lahko jih je bilo tudi več ali manj). Vanje so pihali brez ustnika. V stari Grčiji so bile piščali enako dolge, uglaševali so jih s čepki znotraj cevi; siringo poznamo iz upodobitev v likovni umetnosti in je bila [[Etruščani|etruščanska]] in [[Rimljani|rimska]] različica. <ref>Antika, n.d., geslo: Glasba str. 191 – 192</ref>

Zunaj Evrope so podobne piščali našli v južni Ameriki, na Kitajskem, v Polineziji in drugod. Izdelane so bodisi iz trstike, bambusa, lesa, kovine ali drugih snovi.

Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah v Sloveniji imamo na [[Vaška situla|Vaškivaški situli]] iz starejše [[železna doba|železne dobe]]. Danes je prevladalo mnenje, najda biso bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo. Pri nas so jih največ izdelovali na vzhodnem delu, in sicer v okolici [[Ptuj]]a, v [[Haloze|Halozah]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]], pa tudi v [[Prekmurje|Prekmurju]], [[Porabje|Porabju]] in na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]].

Na oltarju iz Celeje so upodobljeni vrč in, daritvena posodica ter glasbila. Med glasbili je poleg činel in frigijske dvojne piščali tudi Panovapanova piščal. (2. ali 3. stoletje, Pokrajinski muzej v Celju).

Cevi trstenk so na enem koncu zaprte, pri čemer se stalni val odbija in daje ton, ki je za oktavo nižji od tistega, ki ga proizvaja odprta cev enakega obsega. V tradicionalnem južnoameriškem slogu so cevi natančno nastavljene tako, da dajo majhne kamenčke ali suho koruzno zrno v dno cevi, da se pravilno prilagodijo. Sodobni ustvarjalci ukrivljenih romunskih trstenk uporabljajo vosek (običajno [[čebelji vosek]]), da se prilagajajo novim instrumentomglasbilom. Za vgradnjo ali odstranjevanje voska uporabljamo posebnaposebno orodjaorodje. Prav tako se uporabljauporabljajo [[pluta]] in gumijasti zamaški, terda se takocevi enostavno in hitro prilagajajo cevi.

V skladu s temeljnim načelom za trstenke sta frekvenca in dolžina cevi obratno sorazmernasorazmerni. Vsakič, ko se poravna višina ene [[oktava|oktave]], se frekvenca podvoji. Ker je v [[kromatična lestvica|kromatični lestvici]] 12 not ali polna oktava, se vsaka polovica koraka v kromatični lestvici pomnoži z dvanajstim korenom od 2, da dobitese dobi notonota poleg nje. S tem je mogoče izračunati dolžino katerekolikatere koli cevi, glede na to, dače poznamo dolžino katerekolikatere koli cevi. Formula za izračun dolžine cevi za trstenke je L = (c / f) / 4 ("teoretična dolžina" '''L''' je enaka [[Hitrost zvoka |hitrosti zvoka]] '''c''' = 343 m / s, deljena z želeno [[frekvenca|frekvenco]] v [[hertz]]u '''f''', ki je količina, deljena s 4, tokar poenostavljeno pomeni: dolžina cevi (v centimetrih) × frekvenca (v hertzih) = 8575). Zaradi lastnosti stiskanja v cevi, mora biti dolžina nekoliko manjša, da se popravi osnovna intonacija. Dodatna dolžina je koristna za izdelovalca, ki lahko na dnu uporablja pluto ali vtič, da prilagodi višino. Nekateri instrumenti uporabljajo vosek ali vtič, da bi prilagodili temeljni tlak vsake cevi. Cev, ki ima premer 1/10 svoje dolžine, daje tipično barvo tona. Razpon notranjega premera med 1/7 in 1/14 dolžine '''L''' je sprejemljiv. Ozka cev bo zvokdala "piskajoč" zvok, medtem ko bo široka dala zvok "flavte". Če ste perfekcionist, pomnožite premer vrtine za 0,82 in odštejeteodštejte to vrednost od dolžine cevi. <ref>{{cite web |url=http://www.sarahtulga.com/panpipes.htm|title=Panpipes|last=Tulga|first=Sarah}}</ref><ref>{{cite book|last=Olson|first=Harry F|title=Music, Physics, and Engineering}}</ref><ref>{{cite book|last=Price|first=Lew Paxton|title=Secrets of the Flute}}</ref><ref>{{cite book|last=Benade|first=Arthur H|title=Horns, Strings and Harmony}}</ref>

[[File:Zampoña.jpg|thumb|upright|Perujsko-ameriški pihalec igra na inkovsko ''zampoñazampono'']]

Na trstenko se igra s pihanjem vodoravno prekoprek odprtega konca proti ostremu notranjemu robu cevi. Vsaka cev je nastavljena na osnovni ton, ki se imenuje osnovna frekvenca. S preobremenitvijo, to je povečanjem pritiska dihanja in napetosti ustnic, se lahko proizvedeproizvedejo tudi neobičajneneobičajni [[Alikvotni toni|tonetoni]]. Romunska trstika ima cevi, razporejene v ukrivljenem nizu, ki omogočajo igralcu, da zlahka doseže vse tone tako, da enostavno obrne glavo. TiTa instrumentiglasbila lahko prav tako igrajo vse višaje in nižaje, s posebno tehniko tako pri nagibanju gibov cevi in čeljusti, s čimer se zmanjša velikost odprtine cevi in povzroči spremembo nagiba. SpretniSpreten igralec lahko igra v kateri koli skali in v katerem koli ključu. Obstajata dva načina vibrato, ročni vibrato in dihalni vibrato.

Trstenke z ukrivljenimi cevmi jeso populariziralpopularizirali romunski glasbenik [[Gheorghe Zamfir]], ki je v 1970-ih izdal več albumov filmske glasbe, in nekaj drugih umetnikov, ki so začeli snemati hkrati. Danes je na tisoče predanih igralcev po Evropi, Aziji in Ameriki. TakoUkrivljene ukrivljene kotin tradicionalne južnoameriške različice so prav tako zelo priljubljene v perujskih tradicionalnih skupinah, nekatere v andski glasbi so nekatere narejene iz hrastovega lesa.

V [[Laos]]u in na [[Tajska|Tajskem]] obstajapoznajo valjastavaljasto različicarazličico, imenovanaimenovano ''wotvot'', ki se uporablja v ljudski glasbi v pokrajini IsaanIsan. Igralec spremeni note z vrtenjem instrumenta z rokami in ne s premiki glave.

=== TipiVrste ===

[[File:Flute de pan MHNT ETH AC NH 31 Savès.jpg|thumb|upright|Trstenke izs Salomonovih otokov]]

* Paixiaopaisiao

* Wotvot

* Nainai (Romunija, Moldavija).; ''Nainai'' je tudi romunska beseda za bližnjevzhodnibližnjevzhodno trstenko ''nev''

* Kuvytsikuvica, Svyrylisviralo, Rebrorebro, Nainai (Ukrajina)

* Malamalo trstenka, imenovana ''chiflo'' ali ''xipro'',trstenko so uporabljali [[Galicija|galicijskihgalicijski]] potujoči brusilci nožev v Španiji, [5] Argentini [6] in Mehiki, kipihali so pihali hitro in glasno, da so sporočili prihod v sosesko. Tradicionalno so bile iz lesa, vendar so novejše iz plastike.

* Firlinfeufirlinfeu je priljubljen ljudski instrument v Brianzi, v pokrajini MonzaMonzi in južnih straneh pokrajin Lecco in Como (Italija).

* Quillsquill, afroameriški instrument, znan predvsem po posnetkih Henryja Thomasa v 1920-ih in blues glasbeniku Sidu Hemphillu.

* Soinarisoinari

* [[Simion Stanciu]] (Romunija /Švica) –zna– znan po vzdevku ''Syrinx''

==Reference Viri ==