Osemnajsta egipčanska dinastija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Zgodnje obdobje
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Zgodnje obdobje: Amarnsko obdobje
Vrstica 19:
 
Tudi Tutmoz III., ki je postal znan kot največji vojaški faraon vseh časov, je vladal dolgo časa. Na stara leta je skupaj z njim vladal sin [[Amenhotep II.]], katerega je nasledil [[Tutmoz IV.]], njega pa sin [[Amenhotep III.]] Med njegovo vladavino je dinastija dosegla svoj višek. Amenhotep III. se je lotil obširnih gradenj, s katerimi se lahko primerjajo samo gradnje [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] iz [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]].<ref>Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 130.</ref>
 
===Amarnsko obdobje===
Amenhotep III. je morda dvanajst let delil prestol s svojim sinom [[Ehnaton|Amenhotepom IV.]], ki se je kasneje preimenoval v [[Ehnaton]]a. Njegovo domnevno sovladanje je še vedno predmet razprav. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je bilo daljše, drugi da je bilo krajše, tretji pa, da ga sploh ni bilo.
Amenhotep IV. se je v Ehnatona preimenoval v petem letu svojega vladanja in preselil egipčansko prestolnico v [[Amarna|Amarno]]. Med njegovo vladavino je sončni disk [[Aton]] najprej postal najpomembnejše božanstvo in nazadnje edini bog.<ref>Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 142.</ref> Ali je to pomenilo resnični [[monoteizem]], je še vedno predmet razprav znotraj akademske skupnosti. Nekateri navajajo, da je Ehnaton ustvaril monoteizem, medtem ko drugi trdijo, da obstoječi kult sonca zamenjal z drugim in ni nikoli povsem opustil drugih tradicionalnih egipčanskih božanstev.
 
Kasneje so Egipčani na tako imenovano ''amarnsko obdobje'' gledali kot na neposrečeno zmoto. Dogodki po Ehnatonovi smrti niso jasni. Iz tega obdobja je znanih nekaj posameznikov, na primer [[Smenkare]] in [[Neferneferuaton]], njihova relativna umestitev in zgodovinska vloga pa so še vedno predmet razprav. Leta 1332 pr. n. št. je na prestol prišel [[Tutankamon]], ki je že mlad umrl.<ref name=ref5>Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 143.</ref>
 
==Sklici==