Piranski zaliv: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 30:
== Mejni spori in poskusi določitve morske meje ==
V času nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] je bil Piranski zaliv vseskozi pod jurisdikcijo Socialistične republike Slovenije, <ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Drago; Pipan, Primož; Gašperič, Primož |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zalivaː Piranski zaliv kot mejni problem |publisher=Založba ZRC |isbn=978-961-254-701-1 |cobiss=273985280 |pages=34}}</ref> danes pa je predmet spora zaradi nedoločene morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, od osamosvojitve obeh držav naprej, torej od leta 1991. Z razpadom Jugoslavije in nastankom neodvisnih sosednjih držav [[Slovenija|Slovenije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]] je prej nerazmejen akvatorij med njima postal jedro razmejitvenega spora.
Pri medržavnem sporu gre po eni strani za slovensko prizadevanje po zagotovitvi nemotenega stika z mednarodnimi vodami, na drugi pa za hrvaško željo, da bi preko načina razmejitve Piranskega zaliva zagotovila stik hrvaških teritorialnih voda]] z italijanskimi.▼
[[Slika:Bay-of-Piran maritime-boundary-dispute.svg|200px|left|thumb|predlog razmejitve po zavrnjenem sporazumu Račan-Drnovšek]]
Od takrat je bilo območje Piranskega zaliva prizorišče več obmejnih incidentov.
▲Pri medržavnem sporu gre po eni strani za slovensko prizadevanje po zagotovitvi nemotenega stika z mednarodnimi vodami, na drugi pa za hrvaško željo, da bi preko načina razmejitve Piranskega zaliva zagotovila stik hrvaških teritorialnih voda]] z italijanskimi.
=== Arbitražni postopek in razsodba ===
Po neuspešnih političnih dogovarjanjih in zavrnjenih že sprejetih sporazumih o razmejitvi sta državi z dogovorom odločitev o morski meji prepustili razsodbi mednarodnega [[Arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško|arbitražnega sodišča]], postopek se je pričel po pridružitvi Hrvaške [[Evropska unija|Evropski uniji]] leta 2013, <ref>{{navedi revijo |last1=|first1=|last2= |first2= |year=2016 |title= Bojan-Ilija Schnablː Arbitraža z druge strani, pogledi na slovensko mejno vprašanje v luči mednarodnih miselnih modelov in trendov |journal=Koroški gospodar 2016|volume= |issue=2016 |pages=118-128 |publisher=Slovenska prosvetna zveza Celovec |doi= |url= |accessdate=22.11.2016 }}</ref> vendar je kasneje od arbitraže Hrvaška enostransko odstopila. Kljub odstopu Hrvaške je 29. junija 2017 mednarodno arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede določitve morske in kopenske meje med državama. Po prejemu razsodbe je Slovenija pričela s postopki evidentiranja in dokumentiranja poteka meddržavne mejne črte v skladu z odločbo ter od dne 30. decembra 2017 enostransko pričela z izvedbo določil razsodbe (implementacijo), tudi s sprejemom z njo povezane zakonodaje in evidenc.
| |||