Skader: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m (GR) File:Shkodra 1863.jpg → File:Vues iv41056.jpg larger version of the same image |
m še ena kategorija |
||
Vrstica 66:
|footnotes =
}}
'''Skadar''' ([[albanščina|albansko]]: Shkodra), mesto ob [[Skadarsko jezero|Skadarskem jezeru]] v severozahodni [[Albanija|Albaniji]], glavno mesto Skadarskega okrožja. Je eno od najstarejših in
==Etimologija==
Vrstica 85:
===15. – 19. stoletje===
[[Slika:Shkodër Cathedral construction.jpg|250px|right|thumb|Gradnja skadarske katedrale leta 1867]]
Skadar pod Beneško oblastjo je leta 1474 odbil velik napad osmanske vojske. Leta 1478 so Osmani pod poveljstvom samega sultana [[Mehmed II.|Mehmeda Osvajalca]] ponovno obkolili in oblegali mesto in ga obstreljevali z desetimi topovi. Nekateri od njih so lahko streljali do 380 kg težke krogle, vendar se mesto ni vdalo. Mehmed je zapustil bojišče in obleganje prepustil svojim generalom. Osmani so do zime postopoma zasedli okoliške trdnjave Lezha, Drisht in Žabljak Crnojevića. Padec trdnjav, stalno obstreljevanje in lakota so skrhali moralo branilcev, napadalci na drugi strani pa so bili obupani zaradi žilavega odpora. Neposreden napad na utrjeno mesto na hribu bi na napadalčevi strani zahteval veliko žrtev, zato sta obe strani
Po osmanski okupaciji je veliko prebivalcev pobegnilo. V 17. stoletju se je mesto razcvetelo in postalo središče Skutarskega [[sandžak]]a in gospodarsko središče severne [[Albanija|Albanije]]. Mestni obrtniki so proizvajali tkanine, svilo, orožje in srebrn nakit. V drugi polovici 18. stoletja sta se zgradili dve veliki zidani skladišči, [[bazar]] in Glavni ali Srednji most (Ura e Mesit) preko reke Kir, dolg več kot sto metrov. Most je imel 13 kamnitih lokov, od katerih je bil največji dolg 22 metrov in visok 12 metrov.
V 18. stoletju je Skadar postal središče Skadarskega [[pašaluk]]a, v katerem je od leta 1757 do 1831 vladala družina Bushati. Po padcu pašaluka se je
V drugi polovici 19. stoletja je mesto postalo pomembno središče Skadarskega [[vilajet]]a in celega [[Balkan]]a. Imelo je več kot 3.500 trgovin in delavnic in proizvajalo predvsem oblačila, usnje, tobak in smodnik. Trgovanje je nadzirala posebna državna uprava. Ustanovljeno je bilo trgovsko sodišče in direktorat poštnih služb za poslovanje s tujino. Po letu 1718 so začele tuje države v Skadru odpirati tudi svoja diplomatska predstavništva. Pomorski promet je potekal preko pristanišč v Obotu in [[Ulcinj]]u, kasneje pa preko Shëngjina (San Giovanni di Medua). V 19. stoletju sta bila v mestu ustanovljena [[Jezuiti|jezuitsko]] semenišče in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Mesto je bilo tudi pomembna postaja nelegalne trgovine med Črno Goro in
Skadar je igral pomembno vlogo v [[Prizrenska liga|Prizrenski ligi]] (za zaščito nacionalnih interesov Albancev). Skadarski odbor Prizrenske lige je imel svojo oboroženo enoto, ki je branila Plav, Gusinje, Hoti in Grudo in sodelovala v vojni za Ulcinj.
Vrstica 126:
==Pobratena mesta==
* {{flagicon|Kosovo}} - [[Prizren]], [[Kosovo]]
* {{flagicon|Montenegro}} - [[Ulcinj]], [[Črna
* {{flagicon|Kosovo}} - [[Đakovica|Gjakova]], Kosovo
* {{flagicon|Montenegro}} - [[Cetinje]], Črna
==Sklici==
{{opombe|2}}
[[Kategorija:Mesta v Albaniji]]
[[Kategorija:Ilirska naselja]]
[[Kategorija:Geografija Albanije]]
|