Šelda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Vrstica 43:
Šeldin estuarij je imel od vedno precejšen komercialni in strateški pomen. V rimskih časih je bilo pomembno, da so ladje prišle v [[Rimska Britanija|Rimsko Britanijo]]. Boginja [[Nehalenija]] je bila čaščena v ustjih. Franki so prevzeli nadzor nad regijo okoli leta 260 in se prvič srečali z rimskimi oskrbovalnimi potmi kot pirati. Kasneje so postali zavezniki Rimljanov. Z različnimi deli Frankovskega cesarstva v 9. stoletju je Šelda sčasoma postala meja med zahodnim in vzhodnim delom cesarstva, ki sta kasneje postala Francija in [[Sveto rimsko cesarstvo]].
 
Tako je ostalo - vsaj na papirju - do leta 1528, čeprav sta tako do zdaj obe deželi Flandrija na zahodnem bregu in Zeeland ter vojvodstvo Brabant na vzhodu del habsburške lastnine [[Sedemnajst provinc|Sedemnajstih provinc]]. Antwerpen je bilo najpomembnejše pristanišče v zahodni Evropi. Po tem, ko se je mesto leta 1585 vrnilo pod španski nadzor, je [[Republika Nizozemska|Nizozemska republika]] prevzela nadzor nad Zeeuws-Vlaanderen, zemljiškim pasom na levem bregu in zaprla Šeldo za ladijski promet. To je trgovino preusmerilo v pristanišča Amsterdam in Middelburg ter resno oslabilo Antwerpen - pomemben in travmatičen element v zgodovini odnosov med Nizozemsko in tem, kar naj bi postala Belgija.
=== Porečje ===
Dostop do reke je bil predmet kratke Ketlarske vojne ali vojne v Marmi leta 1784, kmalu zatem - v francoski revolucionarni dobi – je bila leta 1792 reka ponovno odprta. Ko je Belgija zahtevala neodvisnost od Nizozemske leta 1830, je bila določena pogodba o Šeldi, da mora reka ostati dostopna za ladje, ki plujejo po belgijskih pristaniščih. Kljub temu bi nizozemska vlada zahtevala plačilo cestnin do 16. julija 1863.
* [[Eauette]] ([[Marcoing]])
 
* [[Erclin]] ([[Iwuy]])
''Vprašanje Šelde'', študija »Zgodovina mednarodnih pravnih ureditev, ki urejajo zahodno Šeldo«, je bila pripravljena za uporabo britanskih pogajalcev na [[Versajska pogodba|Versajski pogodbi leta]] leta 1919. <ref>{{Cite book| publisher = H.M. Stationery Office| last = Prothero| first = G W| title = Question of the Scheldt| location = London| series = Peace handbooks| accessdate = 2014-06-03| date = 1920| url = http://www.wdl.org/en/item/9195/}}</ref>
* [[Sensée]] ([[Bouchain]])
 
* [[Torrent d'Esnes]]
V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je estuarij Šelde ponovno postal sporno območje. Nemška vojska je kljub zavezniškemu nadzoru Antwerpna, septembra 1944 še vedno zasedala utrjene položaje po celotnem estuariju zahodno in severno, kar je preprečilo, da bi zavezniške ladje prišle do pristanišča. Kanadska prva armada je v bitki pri Šeldi uspešno izpraznila območje, kar je omogočilo neposreden dostop konvoju oskrbe do pristanišča v Antwerpnu do novembra 1944.
* [[Selle (reka)|Selle]] ([[Denain]])
 
* [[Écaillon]] ([[Thiant]])
== Nekateri pritoki ==
* [[Rhonelle]] ([[Valenciennes]])
* [[Eauette]] ([[Marcoing]])
* [[Hene (reka)|Hene]] ([[Condé-sur-l'Escaut]])
* [[Erclin]] ([[Iwuy]])
* [[Scarpe]] ([[Mortagne-du-Nord]])
* [[Sensée]] ([[Bouchain]])
* [[Rone]] ([[Kluisbergen]])
* [[Torrent d'Esnes]]
* [[Zwalm (reka)|Zwalm]] ([[Zwalm]])
* [[Selle (reka)|Selle]] ([[Denain]])
* [[Leie|Leie/Lys]] ([[Gent]])
* [[Écaillon]] ([[Thiant]])
* [[Dender]] ([[Dendermonde]])
* [[Rhonelle]] ([[Valenciennes]])
* [[Durme]] ([[Temse]])
* [[Hene (reka)|Hene]] ([[Condé-sur-l'Escaut]])
* [[Rupel (reka)|Rupel]] ([[Rupelmonde]])
* [[Scarpe]] ([[Mortagne-du-Nord]])
* [[Schijn]] ([[Antwerpen]])
* [[Rone]] ([[Kluisbergen]])
* [[Zwalm (reka)|Zwalm]] ([[Zwalm]])
* [[Leie|Leie/Lys]] ([[Gent]])
* [[Dender]] ([[Dendermonde]])
* [[Durme]] ([[Temse]])
* [[Rupel (reka)|Rupel]] ([[Rupelmonde]])
* [[Schijn]] ([[Antwerpen]])
 
== Plovnost ==
Regulacija od Cambraija do Valenciennesa je bila končana leta 1788. Napoleon je videl prednosti povezovanja Pariza z Belgijo in pospešenega zaključka [[prekop]]a Canal de Saint-Quentin na jugu. Zapornice so se poglobile in podvojile, saj je premog postal bistvena blagovna znamka industrijske revolucije. Nadgradnja nizvodno od Bouchaina se je začela v 1960-ih letih v Franciji in Flandriji, vendar vodna pot še vedno ni bila popolnoma skladna z evropskimi standardi. Vse zapornice na odseku z visoko zmogljivostjo so se podvojile z evropskega razreda Vb, velikosti 185 m z 12 m, kot del celotnega evropskega projekta plovne poti Sena-Šelda.<ref>{{Cite book|title=Inland Waterways of France|last=Edwards-May|first=David|publisher=Imray|year=2010|isbn=978-1-846230-14-1|location=St Ives, Cambs., UK|pages=84}}</ref> Pont des Trous, utrjen most v Tournaiju, ki je bil že znatno spremenjen, je bil ponovno dvignjen, da bi zagotovil potrebne dimenzije, vključno s svetlo odprtino 7,10 m.
 
[[File:Escaut Location.jpg|alt=Location of navigable river Schedt/Escaut|thumb| Plovna reka Escaut / Šelda od Cambraija do Severnega morja (iz karte evropskih vodnih poti, 5. izdaja)]]
 
== V kulturi ==
Tradicija pravi, da je sveti Amalberga iz Temse prečkal reko v Temsi na hrbtni strani velikega jesetra. Louisa Pulinckxsova slika ''Pogled na Šeldo'', 1875.
 
== Glej tudi ==