Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Osamosvojitvene vojne using HotCat |
np |
||
Vrstica 13:
==Nadaljevanje vojne==
Španci so takoj po prenehanju premirja v aprilu 1621 izgnali nizozemske ladje iz španskih pristanišč in obnovili strogi embargo izpred leta 1609. Španski vojskovodja [[Ambrogio Spinola]] je, potem ko je obnovil in povečal špansko vojsko v [[Flandrija|Flandriji]] na 60.000 mož (Mavricij je imel za obrambo vseh utrdb na razpolago 48.000 mož), začel vrsto napadov. Februaruja 1622 je po petmesečnem obleganju zavzel trdnjavo [[Jülich]] blizu Kölna in s tem prekinil Nizozemcem rečno povezavo s [[Palatinat]]om (akcija je bila usklajena z osvajanjem Palatinata v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]]). Potem je prestavil vojsko na zahod, zavzel trdnjavo Steenbergen in začel oblegati pomembno trdnjavo [[Bergen-op-Zoom]] ob ustju reke [[
Španska mornarica je začela napadati nizozemske trgovske ladje v [[Gibraltar]]ju, tako da so morale pluti v varovanih konvojih, kar je, skupaj z visokimi zavarovalninami, dražilo trgovino. Napadali so nizozemske ribiče (tudi z najemanjem privatnih gusarjev, ki so imeli bazo na fladrijski obali, ki je Nizozemcem ni uspelo nepropustno blokirati) v Severnem morju in jim uničevali ladje. Španski embargo na sol, ki je prihajala iz portugalskih Karibov, je onemogočal izvoz nizozemskih lososov. Nizozemci so se skušali izogibati embargu tako, da so za prepovedani tovor najemali angleške in [[Hansa|hanseatske]] ladje. Ker je velikokrat embargo bojkotirala tudi španska stran, ki je tudi trpela škodo (v španskem Neaplju je npr. izbruhnila lakota, ko ni bilo žita s severa), je španska vlada uvedli kontrolo prometa celo v nevtralnih pristaniščih.
Vrstica 44:
Bojni načrt napadalcem ni uspel. Ferdinand Avstrijski je Francoze zadržal na liniji obrambnih utrdb, svoje napadalne sile pa so usmerili v Republiko in ponovno osvojil ozemlja, ki so jih Španci pred kratkim izgubili. V juliju je iz Gelderlanda zavzel strateško pomembno trdnjavo Schenkenschans, ki je dominirala na otoku na Renu nad rečno potjo v srce Republike. Sosednji [[Cleves]] so zavzele cesarsko-katoliške čete. Friderik Henrik je le z veliko muko in premočno vojsko po devetmesečnem obleganju aprila 1636 Schenkenschans ponovno osvojil.
V naslednjem letu je izbruhnila vojna med Španijo in Francijo. Ferdinand Avstrijski je težišče svojega delovanja prestavil na francosko fronto, kar je Frideriku Henriku omogočilo, da je ponovno osvojil Bredo (že četrto obleganje Brede, julij - oktober 1637). Ob zmanjšanju vojne nevarnosti je zmerni strani v Republiki uspelo zmanjšati izdatke za vojsko, s čemer so se zmanjšali tudi vojaški uspehi. V juniju 1638 je Friderik Henrik pripravljal napad na Antwerpen, pri čemer je njegovo vojsko pri trdnjavi Kallo na nasipih ob reki
Leta 1640 je pri neuspešnem obleganju trdnjave Holst padel Hendrik Casimir I., sin Ernsta Casimirja, stadhoulder v Friziji in Gronongenu. Friderik Henrik je z intrigo prevzel njegov položaj stadhouldeja v Friziji, Casimirjevemu sinu Willemu Frederiku pa je pustil samo položaj stadhoulderja v Groningenu. Odtlej je bil Friderik Henrik stadhoulder v kar šestih provincah.
Vrstica 52:
==Mirovna pogajanja==
Leta 1640 si je tudi Španija, to pot oslabljena zaradi uporov na [[Portugalska|Portugalskem]] in [[Katalonija|Kataloniji]], začela prizadevati za mir. Mirovna pogajanja so začela teči v Münstru leta 1641. Friderik Henrik jih je dolgo zaviral, ker je vojno stanje krepilo njegov položaj. Med pogajanji je leta 1644 je zavzel še Sas Van Gent in Hulst južno od ustja reke
Mirovna pogodba med Španijo in Republiko je bila končno ratificirana 15. maja 1648. Španija je Republiki priznala neodvisnost in večino vojaških osvojitev v Evropi in kolonijah. Mirovna pogodba spada v sklop [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]], ki Republike Nizozemske ne obravnava kot del Svetega rimskega cesarstva.
==Viri==
| |||