Bernstein se je rodil židovski družini v [[Schöneberg|Schönebergu]] (današnji del Berlina). Njegov oče je bil po poklicu voznik lokomotive. Po tem, ko je LeonardEduard zapustil šolo, je med letoma 1866 in 1878 delal kot bančni uradnik. Njegova politična kariera se je začela v letu 1872, ko se je pridružil [[socializem|socialistični]] stranki z [[marksizem|marksističnimi]] težnjami, ki je bila bolj znana kot Sozialdemokratische Arbeiterpartei Eisenacher Programms- zagovornica einsenachškega (poimenovan po nemškem mestu Einsenach) nemškega [[socializem|socializma]]. Kmalu je postal poznan kot njen aktivist. Bernsteinova stranka je bila na dveh volitvah tekmica [[socializem|socialistični]] stranki, Lassalleansom (Allgemeiner Deutscher Arbeiterverein Ferdinanda Lassalle), vendar te volitve niso bile pomembne. Zato je Bernstein skupaj z [[Avgust Bebel]] Avgustom Bebelom in [[Wilhelm Liebknecht|Wilhelmom Liebknechtom]] pripravila Einigungsparteitag (kongres združevanja stranke) z lassalleajci v Gothi leta 1875. Kritizeral je znani program Karl Marxove kritike o Gothi, ker je videl v lassalleanski zmagi nad Eisenacherji prednost. Zanimivo je, da je Bernstein kasneje poudaril, da je Liebknecht, katerega imajo mnogi za najmočnejšega marksističnnega zagovornika znotraj frakcije Eisenacherjev, predlagal vključitev številnih idej, ki so motile Marxa.
Na volitvah v Reichstagu leta 1877 je nemška socialdemokratska stranka dobila 493.000 glasov. Vendar pa sta dva poskusa atentata na cesarja Viljema II v naslednjem letu podarila kanclerju Ottu von Bismarcku izgovor za uvedbo zakona, ki prepoveduje vse socialistične organizacije, skupščine in publikacije. V poskusu atentata pa ni bil vpleten nihče od socialdemokratov, kljub temu pa je popularna reakcija proti "sovražnikom Reicha" povzročila odobravanje Bismarckovega Socialističnega zakona.
