Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstvakanclerja združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo. Po nasvetu svojega državnega kanclerja [[Wenzel Anton von Kaunitz|Wenzla Antona von Kaunitza]] je prekinila zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in namesto tega sklenila zavezništvo z [[Rusija|Rusijo]] in [[Francija|Francijo]]. Leta 1752 je ustanovila [[Terezijanska vojaška akademija|vojaško akademijo]], leta 1754 pa akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da [[Univerza na Dunaju|Dunajski univerzi]] dodelijo dovolj sredstev, da je medicinska fakulteta postala učinkovitejša. Ko se ji je zdelo, da je njena vojska dovolj močna, se je leta 1756 pripravljala na napad Prusije, a jo je Friderik prehitel in napadel [[Saška|Saško]], še eno zaveznico Avstrije, ter s tem začel [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]]. Vojna se je končala leta 1763, ko je Marija Terezija podpisala sporazum, s katerim je priznala prusko oblast nad Šlezijo. Marija Terezija je bila ena od tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih absolutistov]]«.
