Imenik bolgarskih kanov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 31:
Leta in meseci prihoda na prestol so skladni z prabolgarskim koledarjem. Prevodi njihovih imen so nezanesljivi. Izgleda, da so zasnovani na sistemu, podobnemu [[kitajski koledar|kitajskemu koledarju]], ki so ga privzela številna turška ljudstva in [[Mongoli]]. Koledar ima cikel dvanajstih let z imeni živali. Prva beseda v datumu pomeni leto, druga pa je vrstilni števnik, ki pomeni mesec.
 
Prevodi ''Imenika'', predvsem prabolgarskih datumov, se zelo razhajajo. Razhajanja so delno posledica težav pri prepoznavanju presledkov med besedami, večinoma pa posledica nasprotij med tradicionalnimi analizami prabolgarskega jezika kot turškega jezika. Zgodovinar Petar Dobrev je nedavno predpostavil, da je bila bolgarščina [[Iranski jeziki|iranski]], natančneje [[pamir]]ski jezik. "Turško" branje ''Imenika'' skupaj z interpretacijo cikličnega koledarja je prvi predlagal finski slavist Jooseppi Julius Mikkola leta 1913. Njegov predlog so kasneje spreminjali in dopolnjevali številni strokovnjaki, med njimi Géza Fehér, Omeljan Pritsak in Mosko Moskov. Dobrevovo "iransko" branje ''Imenika'' je ohranilo vse prejšnje prevode imen let, razen enega. Dobrev poleg je tega trdil, da turška imena živali še zdaleč ne pomenijo, da so bili BolgariPrabolgari Turki in da so si turška ljudstva te besede sposodila od BolgarovPrabolgarov. Spremenil je tudi številke mesecev.
 
V naslednji preglednici so prikazane tri interpretacije ''Imenika'': ena od najstarejših inačic klasične turške interpretacije Vasila Zlatarskega (1918), ki se tesno navezuje na Mikkolo, ena od nedavnih turških inačic Moska Moskova (1988) in iranska inačica Petra Dobreva (1994).