Diadumen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Sonja cestnik zadnek je premaknil(-a) stran Diadumenos na Diadumen: Bronislava Aubelj, Antična imena po slovensko
lektoriranje
Vrstica 1:
[[Image:Diadoumenos-Atenas.jpg|thumb|upright|AtensskiAtenski primer,Diadumen s tokom za puščice., (Narodni arheološki muzej, Atene., višina: 1,95 metra) ]]
[[Image:Diadumenos pushkin.jpg|thumb|upright|ReconstructionObnovljen, inpatiniran a patinated cast at thekip, [[PushkinPuškinov Museum]]muzej, MoscowMoskva]]
 
'''DiadumenosDiadumen''' ('''Mladenič z oglavnico'''), je skupaj s [[Kopjenosec|Kopjenoscem]], stanajbolj dvanazoren najboljtip znanakipa, figuralnaki tipajih kiparjaje ustvarjal [[Poliklejt]]a,. kiOba tvoritasta osnovnivzorčna vzoreckipa starogrške skulpture, v kateri so prisotnes strogo idealiziraneidealiziranimi predstavepredstavami mladih moških športnikov, naprikazana prepričljivosta naturalističenprepričljivo načinnaturalistično.
 
''DiadumenosDiadumen'' je zmagovalec atletskega tekmovanja na igrah, ki je še vedno gol po tekmovanju, indvignil je dvignil roke, da bi si povezal diadem, oglavnico, trak, ki pomenioznačuje zmagovalca. in ki je bil vV bronastem izvirniku je iz okoli 420 pr. n. št. <ref> V helenističnihhelenističnem časihobdobju je diadem postal simbol kraljevine.; pri Poliklejtovem ''DiadumenosuDiadumenu'' pa je to še vedno preprosta vezava naglavnega traku zmagovalca.</ref> Figura stoji v [[kontrapost]]u s svojo težo na desni nogi, levo koleno je rahlo upognjeno in glava nagnjena nekoliko desno, samozadostna, zdi se, da je izgubljena v mislih. Tudi [[Fidija]] je bilnaredil povezan s kipomkip zmagovalca v [[Olimpija, Grčija|Olimpiji]], koki si je vezal trak okoli glave. Poleg Poliklejta sta njegovaPoliklejtova naslednika [[Lizip]] in [[Skopas]] sta tudi ustvarila podobne kipe.
 
== Rimske kopije ==
Obe, [[Plinij starejši|Plinij]]evaevo enciklopedično delo Naravoslovje (''Naturalis Historia'') in [[Lukijan]]ovaovo delo Filozofi na dražbi (''Philopseudes'') <ref>Pliny's Natural History, xxxiv.55f; ''Philopseudes'', 18, praising the ''Diadoumenos'' for its beauty</ref>, sta opisaliomenjata rimske [[marmor]]ne ''DiadumenoseDiadumene'', ki so bili kopirani izpo grških izvirnikovizvirnikih v bronasti obliki. ŠeVse do leta 1878 <ref>Adolf Michaelis, 1878. "Tre statue Policlitee", ''Annali dell'Instituto di Corrispondenza Archeologica'' pp 5-30, noted in Haskell and Penny 1981:118, note 11.</ref> ni bilo priznano, da jeso to v Britanskem muzeju rimski marmor iz kraja [[Vaison-la-Romaine]] (rimski Vasio) v Britanskem muzeju in dva druga izgubljena PolikliklejtovaPoliklejtova bronastakipa bronasti izvirnikaizvirniki. Plinij je zapisal, da je bil Poliklejtov izvirnik na dražbi prineselprodan za izredno ceno sto talentov, kar je bila ogromna vsota v antiki, kot je poudaril Adolf Furtwängler. <ref>Furtwängler, ''Masterpieces of Greek Sculpture: A Series of Essays on the History of Art'' (Heineman) 1895:245, in a chapter "Diadumenos and Doryphoros" that recreates Polyclitus' artistic development in confident detail that would no longer be considered possible.</ref> Dejansko so morali kopije iz rimskega marmorja oblikovatiustvariti iz številnih prepoznavnih fragmentov in popolnih del, vključno z glavo v LouvraLouvru, popoln primer v Metropolitanskem muzeju umetnosti, še en popolnipopoln primer je v muzeju Prado in, še en popoln primereden nekoliko drugačnegadrugačne značajanarave, nekoliko manjšegamanjši od naravne velikosti iz rimskega marmorja, je ''Farnesejev DiadumenosDiadumen'' v Britanskem muzeju, ki ima konec traku, ki pada z desne roke. Druga različica v Britanskem muzeju, rahlo poškodovana, je iz VaisonVaisona v Franciji. Zgodnejše verzijerazličice so bile v manjšem obsegu izvedene kotmanjši bronasti kipci <ref>For example, the [[:File:Bronze statuette Diadoumenos CdM Paris.jpg|bronze statuette conserved in the Cabinet des médailles]] of the [[Bibliothèque nationale de France|Bibliothèque nationale]]</ref>, glava tipaDiadumena Diadumenos se pojavljaje na številnih rimskih graviranih [[gema]]h. <ref>The less often seen full figure appears on a plasma gem described and illustrated by Sidney Colvin, "A New Diadumenos Gem", ''The Journal of Hellenic Studies'' '''2''' (1881:352-353)</ref>
 
MramorniMarmorni ''DiadumenosDiadumen'' iz [[Delos]]a v Narodnem muzeju v Atenah (desno) ima zmagovalno ogrinjalo in svoj tok s puščicami položen na drevesni panj, kar namiguje, da je zmagovalec v lokostrelstvu, z morda nakazanim sklicevanjem na [[Apolon]]a, ki je bil tudi zasnovan kot idealiziranidealizirani mladenič.
[[Image:Diadumeno110000.jpg|thumb|left|150px|Detajl]]
[[Image:NAMA Diadumène 1.jpg|thumb|right|130px|GlavaDiadumenovo Diadumenosovega tipaglava]]
 
 
== ModernaSodobna oblika ==
OznakaStalna stalneumetniška umetniške vrednostivrednost, ki je bila v sodobnem času postavljena zapripisana ''DiadumenosovDiadumenovemu'' tip,tipu ko join je leta 1878 ponovnoprepoznana povezala skot PoliklejtomPoliklejtov, je mogoče izhajala iz dejstvatega, da je bila kopija med skulpturami, ki so ležale na strehi Narodnega arheološkega muzeja, Atene, ko je bila dokončana leta 1889, [8] in da so ''Eskvilinsko Venero'' včasih razlagali kot žensko različico tipa diadumenosadiadumena (''diadumen'' ali ''ženska, ki si zavezuje diadem'').
 
 
Vrstica 22:
{{sklici}}
 
==Reference Viri ==
* Herbert Beck, Peter C. Bol, Maraike Bückling (Hrsg.): ''Polyklet. Der Bildhauer der griechischen Klassik. Ausstellung im Liebieghaus-Museum Alter Plastik Frankfurt am Main''. Von Zabern, Mainz 1990 ISBN 3-8053-1175-3
* Detlev Kreikenbom: ''Bildwerke nach Polyklet. Kopienkritische Untersuchungen zu den männlichen statuarischen Typen nach polykletischen Vorbildern. "Diskophoros", Hermes, Doryphoros, Herakles, Diadumenos''. Mann, Berlin 1990, ISBN 3-7861-1623-7