Klejsten: Razlika med redakcijama

odstranjenih 242 zlogov ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
(lektoriranje)
mBrez povzetka urejanja
[[File:Cleisthenes.jpg|right|thumb|Sodobno Klejstenovo poprsje, znan je kot "oče atenske demokracije", na ogled v Parlamentu v Ohiu, Columbus, Ohio]]
 
'''Klejsten''' (grško Κλεισθένης, ''Kleisthénēs'') je bil [[Atene|atenski]] državnik iz plemenite rodbine [[AlkmeonidiAlkmajonidi|AlkmeonidovAlkmajonidov]]. Leta 501 pr. n. št. je v Atenah uvedel ustavne reforme in postavil čvrste temelje atenske [[Atenska demokracija|demokracije]]. <ref>Ober, pp. 83 ff.</ref><ref name="Times-2007">{{cite book |author=The New York Times |editor=John W. Wright |title=The New York Times Guide to Essential Knowledge, Second Edition: A Desk Reference for the Curious Mind |url=https://books.google.com/books?id=-BIGv9vIoqcC&pg=PA628 |accessdate=31 January 2017 |date=30 October 2007 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0-312-37659-8 |page=628 |orig-year=1st pub:2004}}</ref> Prav tako mu priznavajo povečanje moči atenske skupščine državljanov in zmanjšanje moči plemstva nad atensko politiko. <ref>Langer, William L. (1968) The Early Period, to c. 500 B.C. An Encyclopedia of World History (Fourth Edition pp. 66). Printed in the United States of America: Houghton Mifflin Company. Accessed: January 30, 2011</ref>
 
==Življenjepis ==
 
=== Vzpon moči ===
S pomočjo Špartancev in AlkmeonidovAlkmajonidov (Klejstenov rod) je strmoglavil Hipijo, sina tirana Pejzistrata. Po razpadu HipijanoveHipijeve tiranije sta bila IsagorIzagor in Klejsten tekmeca za oblast, vendar je IsagorIzagor zmagal s pomočjo špartanskega kralja [[Kleomen I.|Kleomena I.]], ki mu je pomagal izgnati Klejstena. To je storil pod pretvezo prekletstva AlkmeonidovAlkmajonidov. Klejsten je bil izgnan iz Aten, IsagorIzagor pa ni imel moči v mestu. Začel je preganjati stotine Atencev in jih pregnal izz njihovih domov pod pretvezo, da so tudi oni prekleti. Prav tako je poskušal razpustiti bule (βουλή), svet atenskih državljanov, imenovan za vodenje dnevnih zadev v mestu. Svet se je upiral in atenski ljudje so podprli svet. IsagorIzagor in njegovi podporniki so bili prisiljeni pobegniti na [[Atenska akropola|Akropolo]], kjer so ostali obkroženi dva dni. Tretji dan so pobegnili iz mesta in bili izgnani. Klejsten se je nato skupaj z več sto izgnanci vrnil in prevzel vodstvo v Atenah. <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 20</ref>
 
=== Prispevek k upravljanju Aten ===
Po tej zmagi je Klejsten začel reformirati vlado v Atenah. [[Kipar]]ju [[Antenor]]ju je naročil [[bron]]ast [[spomenik]] v čast ljubimcema in ubijalcema tiranov [[Harmodij in AristogeitonAristogejton|Harmodiju in AristogeitonuAristogejtonu]], ki ju je Hipija dal usmrtiti. Da bi preprečili spore med tradicionalnimi plemenirodovi, ki so pripeljali do tiranije, je najprej spremenil politično organizacijo s štirih tradicionalnih plemenrodov, ki soje temeljila na družinskih odnosih, na deset plemenrodov glede na njihovo prebivališče ([[dema]]). Menijo, da bi lahko bilo 139 dem (čeprav je to še vedno vprašanje), ki so bile organiziranerazdeljene vna trideset skupinetretjinskih delov, imenovaneimenovanih ''trittijitritiji'', z desetimi demami, razdeljenimi med tri regije v vsaki tritiji (mestna regijamesto, ''asti'', obalno območjeobalo, ''paralija'', in celinska regijadeželo'', mesogeja'') <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 21</ref>. Klejsten je ukinil tudi patronimijopatronimiko v korist demonimije (''demonimik''ime je dano v skladu z demo, kateri pripada), stako čimerda seso jeAtenci povečalčutili občutek Atencev zavečjo pripadnost demi. Prav tako je določil ''razvrščanje''žreb. (priUradnike upravljanju,so razvrstitevizbirali kotz dodelitevžrebom aliin demarhijane pripo izbirikrvnem političnihsorodstvu uradnikovali kot naključni vzorec iz večjega števila kandidatov)dedovanju, naključnokar izbiroje državljanov, ki so izpolnjevali vladna stališča in ne sorodstvo ali dediščina,bil resničen preizkus prave demokracije. Reorganiziral je ''[[Bule (antična Grčija) |bule]]'', ki je nastal s 400 člani pod [[Solon]]om,ov takosvet daštiristotih je imelnadomestil 500s članovsvetom petstotih, 50 iz vsakegavsake upravne plemenaenote, file. Prav tako je uvedel prisego za svet: "Svetovati po zakonih, kar je najboljše za ljudi." <ref>Morris & Raaflaub ''Democracy 2500?: Questions and Challenges''</ref> Sodni sistem (''dikasteriadikasterija'' – sodišča) je bil reorganiziran in je, od 201 do 5001 porotnika je vsak dan izbral do 500 iz vsakega plemena. Vloga sveta oziroma ''bule'' je predlagati zakone skupščini volivcev, ki so jih v Atenah v ta namen sklicevali okoli štiridesetkrat letno. Predlagane zakone bi lahko zavrnili, sprejeli ali dopolnili in sprejeli.
Klejsten je morda tudi uvedel [[ostrakizem]] (črepinjsko sodbo), (ki je bil prvič uporabljen leta 487 pr. n. št.), pri čemer jePo glasovanjeglasovanju več kot 6000 državljanov izgnaloje državljanabil državljan izgnan za 10 let. Na začetkuSprva so glasovali o državljanu, ki je pomenil grožnjo demokraciji (npr. če je imel namen postaviti sebe kotpostaviti za tirana). Kmalu za tem so vsakega državljana, ki je imel preveč moči v mestu, običajno izgnali (npr. [[Ksantip]] 485/84 pr. n. št.). <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 22</ref> V skladu sPo tem sistemomsistemu se je premoženje izgnanega človeka ohranilo, vendar ni bil fizično v mestu, v katerem bi lahko vzpostavil novo tiranijo.
 
Klejsten je te reforme imenoval ''izonomija'' (enakost pred zakonom), (isonomia – ''iso'' = enakost, ''nomos'' = zakon), namesto ''[[demokracija]]''. Klejstenovo življenje po njegovih reformah ni znano, ker ga kasneje ne omenjajo nobena starodavna besedila.