Zaratustrstvo: Razlika med redakcijama

Glavna dolžnost vsakega vernika je, da poskuša odsevati dobri ustvarjalni duh BogBoga in zavračati pot zla, pri tem pa mora ohranjati v ravnovesju svojo duhovno in tvarno stran narave, v splošnem torej neko umerjenost v svojem življenju.

Poroka velja za krepostno dejanje in je priporočena vsem vernikom, tudi duhovnikom, predvsem pa mora temeljiti na resnici, ki koristi obema zakoncema.<ref>''Yasna'', 53,5.</ref> Moški se naj tako poroči in ima potomce, naravno okolje pa naj preobraža s [[poljedelstvo]]m. Kdor torej ostane neporočen, opušča svojo dolžnost, po drugi strani pa ne sme zlorabiti poroke s pohoto. Menih je prav tako grešnik kot pohotnež, kar je v nasprotju s [[celibat]]om v [[rimokatolicizem|rimokatolicizmu]]. Poročna zveza velja za pogodbo in zakrament, ki združi dvojico v tvarnem in duhovnem svetu. Poročni blagoslov pojeta dva duhovnika, ki prosita Boga, naj podeli zakoncema potomce in priložnosti za razvijanje prijateljskih vezi. Po koncu blagoslova si nevesta in ženin izmenjata [[prstan]]a.

Ker je smrt in razpadnjerazpadanje v tvarnem svetu povezano z zlom, je dolžnost vernikov, da se izogibajo stiku z vsako stvarjo, ki bi lahko pomagala zlu. Trupla torej veljajo za kraj, kjer je Angra Mainju močno navzoč, tako da jih ni mogoče pokopati v zemlji ali na morju, pa tudi sežgati jih ni mogoče, ker so dobre stvaritve. Zato jih izpostavijo [[mrhovinar]]jem, v ta namen imajo postavljen posebne stolpe ''dakhme'', pogosto imenovanih kot »[[stolp tišine|stolpi tišine]]«. Čez čas poklicni nosači trupel pospravijo ostanke v okroglo jamo sredi stolpa. Kjer stolpi niso na voljo oz. niso dostopni, so dovoljene tudi druge oblike odstranjevanja trupel. Živi verniki varujejo duše bližnjih s pomočjo obredov, in sicer v prvem letu po smrti vsak mesec, potem pa samo ob koncu leta z vsakodnevnimi obredi, ki trajajo 10 dni. Slednje naj bi se ponavljalo od 20- do 30 let.