France Marolt: Razlika med redakcijama

==Glasbeno delovanje==

Med letoma 1919 in 1924 je vodil [[Primorski kvartet]] (poznejši [[Slovenski kvartet]]), nato je bil pomožni zborovodja pri [[pevski zbor|pevskem zboru]] Glasbene matice in hkrati [[glasbeni kritik]] pri [[revija|reviji]] ''[[Ljubljanski zvon]]''. Pri tem delu je spoznal dr. [[Stanko Vurnik|Stanka Vurnika]], ki mu je kasneje pomagal, da je leta 1926 začel ustanavljati svoj pevski zbor, ki ga je sestavil iz [[študent]]ov [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] in ga poimenoval [[Akademski pevski zbor]]. Prvi koncert zbora je bil leta 1927 v [[Maribor]]u, zadnji pa 12. decembra 1941 v Ljubljani, pod [[italijani|italijansko]] [[okupacija|okupacijo]]. Marolt je zbor odlično vodil in ga umetniško usmerjal. Zanj je prirejal ljudske pesmi, za kar je pridobil tudi sodelavce med vidnimi [[skladatelj]]i, ki so mu pri tem delu pomagali. Leta 1929 je Marolt za tri leta opustil vodenje zbora in se posvetil zbiranju slovenskega glasbenega izročila. Gradivo je začel zapisovati leta 1931 v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Leta 1932 se je sicer vrnil k APZ, etnomuzikološkega dela pa ni povsem opustil. Leta 1933 je nadaljeval začeto delo in v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]] zbral veliko število [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]] in obredov, ki jih je kasneje izdal v samostojni publikaciji.

Leta 1934 je s pomočjo Glasbene matice ustanovil in začel voditi Folklorni inštitut. Do leta 1944 je požrtvovalno opravljal vse delo brez ustrezne opreme, [[denar]]ne podpore in sodelavcev. Organiziral je več prireditev za ohranitev slovenskih [[folklora|folklornih]] znamenitosti: 1935 koroški dan, 1936 belokranjski dan in 1939 folklorni festival v Mariboru.