Klejsten: Razlika med redakcijama

[[File:Cleisthenes.jpg|right|thumb|ModernoSodobno Klejstenovo poprsje, znan je kot "oče atenske demokracije", na ogled v OhioParlamentu v StatehouseOhiu, Columbus, Ohio]]

Zgodovinarji ocenjujejopredvidevajo, da se je Klejsten rodil okoli leta 570 pred našim štetjem. <ref>The Greeks:Crucible of Civilization (2000)</ref> Klejsten je bil [[Periklej]]ev stric po materi Agaristi <ref>Herodotus, ''Histories'' 6.131</ref> in [[AlkibiadesAlkibiad| AlkibiadesovAlkibiadov]] po materinistarem straniočetu dedekMegaklu Megaklapo materini strani. <ref>Plutarch. Plutarch's Lives. with an English Translation by. Bernadotte Perrin. Cambridge, MA. Harvard University Press. London. William Heinemann Ltd. 1916. 4.</ref>

S pomočjo Špartancev in Alkmeonidov (Klejstenov gen, "klan"rod) je bilstrmoglavil odgovorenHipijo, za strmoglavljenje Hipija,sina tirana Pejzistrata sina. Po razpadu Hipijanove tiranije sta bila Isagor in Klejsten tekmeca za oblast, vendar je Isagor zmagal tako da jes pritegnilpomočjo špartanskega kralja [[Kleomen I.|Kleomena I.]], daki mu je pomagal izgnati Klejstena. To je storil pod pretvezo prekletstva Alkmeonidov. PosledičnoKlejsten je Klejstenbil zapustilizgnan Atene kotiz izgnanecAten, Isagor pa ni imel moči v mestu. IsagorZačel je začel odganjati napreganjati stotine Atencev in jih pregnal iz njihovih domov in jih izgnal pod pretvezo, da so tudi oni prekleti. Prav tako je poskušal razpustiti ''Boule''bule (βουλή), svet atenskih državljanov, imenovan za vodenje dnevnih zadev v mestu. Svet se je upiral in atenski ljudje so podprli svet. Isagor in njegovi podporniki so bili prisiljeni pobegniti na [[Atenska akropola|Akropolo]], kjer so ostali obkroženi dva dni. Tretji dan so pobegnili iz mesta in bili izgnani. Klejsten se je nato skupaj z več sto izgnanci vrnil in prevzel vodstvo v Atenah. <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 20</ref>

Po tej zmagi je Klejsten začel reformirati vlado v Atenah. [[Kipar]]ju [[Antenor]]ju je naročil [[bron]]ast [[spomenik]] v čast ljubimcema in ubijalcema tiranov [[HarmodiusHarmodij in Aristogeiton|Harmodiju in Aristogeitonu]], ki ju je HipijHipija usmrtildal usmrtiti. Da bi preprečili spore med tradicionalnimi plemeni, ki so pripeljali do tiranije, je najprej spremenil politično organizacijo izs štirih tradicionalnih plemen, ki so temeljila na družinskih odnosih, na deset plemen glede na njihovo prebivališče (njihova ''[[dema]]''). Menijo, da bi lahko prišlo dobilo 139 dem (čeprav je to še vedno vprašanje razprave), ki so bile organizirane v tri skupine, imenovane ''trittyestrittiji'', z desetimi demami, razdeljenimi med tri regije v vsaki trittyestritiji (mestna regija, ''astyasti'', obalno območje, ''paraliaparalija'', in celinska regija ''mesogeia, mesogeja'') <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 21</ref>. Klejsten je ukinil tudi patronimijo v korist demonimije (''demonymicsdemonimik'' imeje v skladu z demo, kateri pripada), s čimer se je povečal občutek Atencev za pripadnost demi. Prav tako je določil ''sortiranjerazvrščanje'' (pri upravljanju, razvrstitev znana tudi kot dodelitev ali demarhija pri izberiizbiri političnih uradnikov kot naključni vzorec iz večjega števila kandidatov) -, naključno izbiro državljanov, ki so izpolnjevali vladna stališča in ne sorodstvo ali dediščina, resničen preizkus prave demokracije. Reorganiziral je ''[[Bule (antična Grčija) |boulebule]]'', ki je nastal s 400 člani pod [[Solon]]om, tako da je imel 500 članov, 50 iz vsakega plemena. Prav tako je predstaviluvedel ''bouletično''prisego prisegoza svet: »"Svetovati po zakonih, kajkar je najboljenajboljše za ljudi«." <ref>Morris & Raaflaub ''Democracy 2500?: Questions and Challenges''</ref> Sodni sistem (''dikasteria'' -– sodišča) je bil reorganiziran in je izod 201- do 5001 porotnikovporotnika vsak dan izbral do 500 iz vsakega plemena. Vloga sveta oziroma ''boulabule'' je predlagati zakone skupščini volivcev, ki so jih v Atenah v ta namen sklicevali okoli štiridesetkrat letno. Predlagane zakone bi lahko zavrnilzavrnili, sprejeli ali dopolnili in sprejeli.

Klejsten je morda tudi uvedel [[ostrakizem]] (črepinjsko sodbo), (prvič uporabljen leta 487 pr. n. št.), pri čemer je glasovanje več kot 6000 državljanov izgnalo državljana za 10 let. ZačetniNa trendzačetku jeso bil,glasovali dao glasuje za državljanadržavljanu, ki veljaje zapomenil grožnjo demokraciji (npr. sče tem,je daimel ima ambicijenamen postaviti sebe kot tirana). VendarKmalu jeza kmalutem zatemso vsakvsakega državljandržavljana, zaki kateregaje se ocenjuje, da imaimel preveč moči v mestu, običajno usmerjen v izgnanstvoizgnali (npr. [[Ksantip]] v 485/84 pr. n. št.). <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 22</ref> V skladu s tem sistemom se je premoženje izgnanega človeka ohranilo, vendar ni bil fizično v mestu, kjerv katerem bi lahko ustvarilvzpostavil novo tiranijo.

Klejsten je te reforme imenoval ''isonomiaizonomija'' ("enakost vispred àzakonom), vis(isonomia zakona",– ''iso''- = enakost, ''nomos'' = zakon), namesto ''[[demokracija|demokratia]]''. Klejstenovo življenje po njegovih reformah ni znano, ker ga kasneje ne omenjajo nobena starodavna besedila.

== ReferenceViri==