Šrilanka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 238:
{{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke}}
[[File:Sri Lanka Elephants.JPG|thumb|Šrilanški slon je eden od treh priznanih podvrst azijskega slona. Popis slonov 2011 je ocenil populacijo 5879 osebkov.<ref>{{cite web | url = http://www.voanews.com/english/news/asia/Sri-Lanka-Survey-Finds-More-Elephants-Than-Expected-129086673.html | title = Sri Lanka Survey Finds More Elephants Than Expected | date = 2 September 2011 | work = Voice of America}}</ref>]]
Leži v indo-malajski ekoconi, Šrilanka je med 25 vročimi območji [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na svetu. <ref>{{Cite book | author = Russell Mittermeier, Norman Myers and Cristina Mittermeier | year = 2000 | title = Hotspots: Earth's Biologically Richest and Most Endangered Terrestrial Ecoregions | publisher = Conservation International | place = Arlington, Virginia | isbn = 978-968-6397-58-1}}</ref> Čeprav je država sorazmerno majhna, ima v Aziji največjo gostoto biotske raznovrstnosti. Izredno velik delež vrst med njenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami predstavlja endemičnih 27% od 3.210 cvetnic in 22% sesalcev. V državi je 24 rezervatov za prosto živeče živali, ki so dom številnih avtohtonih vrst, kot je [[azijskišrilanški slon]] (''Elephas maximus maximus''), [[leopard]] (''Panthera pardus''), termitski medved (''Melursus ursinus''), edinstvena majhna polopica [[šrilanški makak]] (''Macaca sinica''), različni jeleni, škrlatno sivi langur (''Trachypithecus vetulus''), ogrožena [[divja svinja]], ježevec (''Hystrix indica'') in indijski luskavi mravljinčar (''Manis crassicaudata''). <ref>{{cite web | url = http://www.environmentlanka.com/ | title = Environment Sri Lanka | work = www.environmentlanka.com | accessdate = 15 July 2014 }}</ref>
 
Cvetoče akacije uspevajo na sušnem polotoku Džafna. Med drevesi sušnih gozdov rastejo dragocene vrste kot je: cejlonski saten (''Chloroxylon swietenia''), ebenovina, šrilanški železovec (''Mesua ferrea''), [[mahagonij]] in [[tikovec]] (''Tectona grandis''). V mokri coni je tropski zimzeleni gozd z visokimi drevesi, širokim listjem in gosto podrastjo ovijalk in vzpenjalk. Subtropski zimzeleni gozdovi spominjajo na tiste v zmernih podnebjih in uspevajo na večjih višinah. <ref>{{cite web|url=http://earthtrends.wri.org/pdf_library/country_profiles/for_cou_144.PDF |title=Forests, Grasslands, and Drylands-- Sri Lanka |page=4 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071027053304/http://earthtrends.wri.org/pdf_library/country_profiles/for_cou_144.pdf |archivedate=27 October 2007 }}</ref>
Vrstica 247:
[[File:Rhododendron arboreum zeylanicum flower.jpg|right|thumb|’’Maha rath mala'' (''Rhododendron arboreum ssp. zeylanicum'') je redka podvrsta drevesa ''Rhododendron arboreum'', ki raste na osrednjem gorskem območju]].
 
Neizkoriščen genski potencial rastlinstva Sinharaja je ogromen. Od 211 lesnih dreves in lian v rezervatu je 139 (66%) endemičnih. Celotna gostota vegetacije, vključno z drevesi, grmičevjem, zelišči in sadikami, je bila ocenjena na 240.000 posameznikov na hektar. Narodni park Minneriya meji na zbiralnik Minneriya, ki je pomemben vir vode za številne slone (''ElephusElephas maximus maximus''), ki naseljujejo okoliške gozdove. Poimenovan "Srečanje", to je shod slonov, je mogoče videti ob zbiralniku v pozni sušni sezoni (od avgusta do oktobra). V parku je tudi vrsta mikro-habitatov, ki vključujejo klasično suho cono tropskega monsunskega zimzelenega gozda, debele velikanske bambuse, gričevnate pašnike (''patanas'') in travišča (''talawas''). <ref name="Minneriya">{{cite web | url = http://trabanatours.com/locations/minneriya/ | title = Minneriya National Park | publisher = www.trabanatours.com | accessdate = 15 July 2014 }}</ref>
 
Šrilanka je dom več kot 250 vrst ptic, ki tukaj gnezdijo. Med Mahaveli programom sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja je na severu Šrilanke vlada zagotovila štiri površine zemljišč v skupni višini 1.900 km2 za narodne parke. Gozdni pokrov, ki je leta 1920 znašal približno 49%, se je do leta 2009 zmanjšal na približno 24%. <ref name="coverf">{{cite web | url = http://www.srilankanwaterfalls.net/about/forests.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20090411022428/http://www.srilankanwaterfalls.net/about/forests.htm | dead-url = yes | archive-date = 11 April 2009 | title = Forests of Sri Lanka | publisher = srilankanwaterfalls.net | df = dmy-all }}</ref>